Franja

aetherius 3 (αἰϑέριος)

1. k zgornjemu ozračju spadajoč, podneben, etrski: Lucr., natura CI., sol, sidera, haustus V.

2. pesn.
a) nebeški: domus H., aurae, astra, plaga, semen V., sedes, arces O., equi O. sončnega boga, aqua O. dež, deževnica, ignes = sidera: Lucr., tudi = nebeško, sveto navdušenje: O.; umbrae Cat., pax Val. Fl. med bogovi, pater Mart., Stat.
b) v nebo kipeč: Olympus V., Mart., vertex Tib.
c) zračen: nimbi V., nubes Lucr., O., iter O. skozi zrak, po zraku.
č) k zgornjemu svetu spadajoč, zemeljski: vesci aurā aetheriā V. dihati, živeti, aetheriā frui luce Sil.

Opomba: Komp. aetherior (etherior): Iul. Val.

airoso zračen, vetroven; eleganten, ličen, čeden, zal; dostojanstven

airy [ɛ́əri] pridevnik (airily prislov)
zračen; lahek; visok; vesel, živahen; puhel, površen

animālis -e (anima)

1. zračen: natura animantis vel terrena vel ignea vel animalis Ci.

2.
a) act. oživljajoč (oživljiv), životvoren, življenjski (naspr. inanimus, inanimālis): intellegentia Ci. duševna življenjska moč, duševna vitalnost, ducere cibum animalem Ci. dihati, a. spiritus Vitr., Plin. oživljajoči duh, življenjski duh, življenjske moči; subst. neutr.: omnia constant... ex animali et inanimali Tert.; v pl. animālia Ap., Tert.
b) pass. z dušo obdarjen, ki ima dušo, živ: quadrupes inanima cum animali sono Pac. ap. Ci., exemplum Ci. živi izvirnik, corpora Lucr., res animales Q., dii animales Labeo ap. Serv. bogovi, ki so nastali iz človeških duš (kot npr. penates, dii viales), hostia animalis Macr., Arn., Serv. žrtev, od katere se je bogovom darovala le duša (življenje), meso pa je bilo namenjeno svečenikom. — Od tod subst.

1. animālis -is, f živo bitje, žival: Ap.

2. animal -ālis, n živo bitje, živa stvar, žival: cum inter inanimum et animal hoc maximum interest, quod animal agit aliquid Ci., quod est animal, motu cietur interiore Ci., profiteri,... hunc mundum animal esse Ci., Charybdis si fuit, animal unum fuit Ci., animal sagax homo Ci., animalia inanimaque omnia rigentia gelu L., sanctius animal deerat, natus homo est O., bipedum solus homo animal gignit Plin.; occ. žival (naspr. homo): multa ab animalium vocibus translata in homines Varr., alia animalia gradiendo, alia serpendo ad pastum accedunt, alia volando, alia nando Ci., ne a muribus aliove animali abstinerent L., animalia noxia Col. mrčes; od tod pren. slabš. o človeku: funestum illud animal Ci. zver(ina), divjak. — Adv. animāliter (po) živalsko (naspr. spiritualiter): Eccl., vivere Aug.

arioso agg.

1. zračen, širok, prostoren:
un appartamento arioso prostorno stanovanje

2. pren. knjižno široko zasnovan, skladno grajen

3. glasba speven, ariozen

atmospheric [ætməsférik] pridevnik (atmospherically prislov)
atmosferski, zračen

atmospheric pressure zračni pritisk

atmosphérique [-ferik] adjectif atmosferičen; zračen

conditions féminin pluriel, perturbations féminin pluriel atmosphériques atmosferične razmere, motnje
pression féminin atmosphérique zračni pritisk

atmungsaktiv zračen, prepusten za zrak

blowy [blóui] pridevnik
pogovorno (blowily prislov) vetren, zračen

breezy [brí:zi] pridevnik (breezily prislov)
vetren, zračen; svež, hladen
figurativno živahen, vesel; predrzen

desenfadado neprisiljen, neženiran, prost; prostoren, zračen; predrzen

Diālis -e (adj. k Diēspater, prim. Iuppiter)

1. Jupitrov: Dialis ab Iove Varr., fulmen Ap.; poseb. flamen Dialis Ci., L., T. = sacerdos D. Suet., v pl. tudi samo Diales: non licere Dialibus egredi Italiā T., cur Dialibus id vetitum? T.; od tod: apex Dialis L., Val. Max. (gl. apex), coniunx Dialis O. žena Jupitrovega svečenika, Diale flaminium Suet. dostojanstvo Jupitrovega svečenika; šalj. v besedni igri z dialis (: dies) = na (za) en dan: ante flamines (sc. Diales), nunc consules diales fiunt Ci. ap. Macr.

2. met. zračen: viae Ap.

flābilis -e (flāre)

1. zračen, vzdušen: nihil humidum, flabile, igneum Ci., aura Aug., pulvisculi Arn.

2. metaf. duševen: res Prud.

havàdār neskl. prid. (t. havadar, perz.) zračen: havadar mjesto zračen kraj

luftig zračen; Vorwand, Bursche: neresen; (leichtsinnig) lahkomiseln

neumático pnevmatičen, zračen

bomba neumática zračna sesalka
(tarjeta) postal neumática pnevmatična dopisnica
neumático m pnevmatika, zračnica
neumático de recambio rezervna pnevmatika

per-flābilis -e (perflāre)

1. izpostavljen prepihu, „prepihljiv“, zračen: dii perlucidi et perflabiles Ci., locus Ap., Pall., aedium pator Ap. na prepihu; pren.: ad omnes dissensionum motūs perflabiles (dovzetni za) gentes Amm.

2. act. = prepihavajoč: tinnitus fidium Amm. doneče brenkanje.

pneumatic¹ [nju:mǽtik] pridevnik (pneumatically prislov)
zračen, vzdušen, dušen, pnevmatičen
zoologija napolnjen z zrakom (kosti nekih ptičev)
pogovorno z oblinami (dekle)

pneumatic dispatch pnevmatična pošta, cevna pošta
pneumatic tyre kolo z zračnico
pneumatic tool orodje na stisnjen zrak

pneumatico²

A) agg. (m pl. -ci) tehn. zračen; pnevmatičen:
campana pneumatica pnevmatični keson
freno pneumatico pnevmatična zavora
materassino pneumatico zračna blazina
macchina pneumatica pnevmatični stroj
posta pneumatica ptt pnevmatična pošta

B) m (m pl. -ci) avto pnevmatika

pneumaticus 3 (gr. πνευματικός) zračen, pnevmatičen: organa, ratio Plin., res Vitr.