Franja

čéšnja (sadež) cereza f ; (drevo) cerezo m

divja češnja cereza silvestre, (drevo) cerezo silvestre (ali de monte ali de aves)
volčja češnja belladona f
z njim ni dobro češenj zobati no quisiera partir peras con él

dôbro adv.

1. bene:
dobro zaslužiti guadagnare bene
dobro (srečno, uspešno)
končati se finire bene
dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
dobro (toplo)
obleči se vestirsi bene
dobro (drago)
prodati vendere bene, caro
dobro videti, slišati vedere, sentire bene
dobro (v izobilju, lagodno)
živeti vivere bene

2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
dobro očistiti pulire bene
dobro (močno, trdno)
pritrditi fissare bene
dobro (varno)
shraniti conservare bene
iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
(kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

4. v povedni rabi za izražanje:
a) primernosti, koristnosti bene:
dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro deti fare bene; far piacere
dobro se goditi stare bene
dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare

friz moški spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura der Fries, -fries (bukranijski Bukranionfries, cikcakasti Zickzackfries, diamantni Diamantfries, kleščasti Zangenfries, kockasti Würfelfries, križnoločni Kreuzbogenfries, listni Blattfries, ločni Bogenfries, luskasti Schuppenfries, nazobčani Zackenfries, pleteničasti Flechtbandfries, ploščni Plattenfries, polkrožnoločni Rundbogenfries, rombasti Rautenfries, s cinami Zinnenfries, s kljunatimi glavami Schnabelkopffries, s krogi Scheibenfries, stožčasti Kegelfries, svitkasti Rollenfries, šahovničasti Schachbrettfries, Würfelfries, šilastoločni Spitzbogenfries, valoviti listni der Laubfries, die Blattwelle, vrvičasti Taufries, z lobanjami Bukranionfries, zobati Zahnfries, zobčasti Spitzzahnfries, žagasti Sägezahnfries, živalski Tierfries)

golob [ó] moški spol (-a …)

1. die Taube, živalstvo, zoologija red: der Taubenvogel, družina: die Taube
pravi golob Echte Taube, v sestavi: -taube (grivar Ringeltaube, duplar Hohltaube, skalni Felsentaube, mestni Feldtaube, gvinejski Guineataube, snežni Schneetaube, golšec Kropftaube)
čopasti golob Schopfwachteltaube
dolgorepi golob Großschwanztaube
karolinski golob Karolinataube
kronasti golob Krontaube
golob ogrličar Mähnentaube
golob selec Wandertaube
talni golob Erdtaube (beločeli Weißstirn-Erdtaube)
zobati golob Zahntaube
golob samec der Tauber

2.
glinasti golob die Tontaube, Wurftaube

3. živalstvo, zoologija riba:
morski golob der Adlerrochen
|
boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

jagoda samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlina) ▸ eperPovezane iztočnice: vrtna jagoda

2. ponavadi v množini (plod) ▸ eper, eperszemPovezane iztočnice: vrtna jagoda

3. ponavadi v množini (okrogel plod) ▸ bogyóPlodovi v obliki rdečih jagod so strupeni! ▸ A piros bogyóalakú termések mérgezők!
Strupene so le črne jagode, ki jih bršljan naredi pozimi. ▸ A borostyánnak csak a télen termő, fekete színű bogyói mérgezőek.
Dodajte čebulo in jušno zelenjavo, zalijte z vinom, juho in sokom od peke ter dodajte še brinove jagode in vejico rožmarina. ▸ Adja hozzá a hagymát és a leveszöldséget, öntse fel a borral, a levessel és a sütésnél maradt zsiradékkal, majd tegye bele a borókabogyót és egy szál rozmaringot.

4. ponavadi v množini (droben predmet) ▸ gyöngy, golyó, szemOgrlica iz raznobarvnih steklenih jagod je bila narejena v 4. stoletju pr. n. š. ▸ A különböző színű üveggyöngyökből fűzött nyaklánc az i.e. 4. században készült.

kit¹ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Wal (Brydeov/Edenov Bryde-Wal, Eden-Wal)
vosati kit Bartenwal
zobati kit Zahnwal
beli kit Weißwal
borealni kit Seiwal
brazdasti kit Furchenwal
črni kit Schwarzwal (južni Südlicher, severni Baird-Schwarzwal)
dvozobi kit Zweizahnwal
gladki kit Glattwal
mali gladki kit Zwergglattwal
grenlandski kit Grönlandwal
kit grbavec Buckelwal
hrbtopluti kit Finnwal
južnomorski/kapski kit der Südkaper
kljunati kit (račak) der Schnabelwal
ledni kit der Nordkaper
biskajski kit Biskayawal
japonski kit Nordwestwal
pritlikavi kit (ščukar) Zwergwal, Hechtwal
progasti kit Finnwal
račji kit der Dögling, der Entenwal
Shepardov kit der Shepard-Wal
sinji kit Blauwal
sivi kit Grauwal
lov na kite der Walfang

krapov|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija der Karpfenfisch
pritlikavi krapovec Kleinkärpfling
jamski pritlikavi krapovec der Blindfisch
zobati krapovec Zahnkärpfling

polž|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija kleine Schnecke
zobati polžek (skafopod) der Grabfüßer, der Röhrenschaler

preprijémati (-am) | preprijéti (-prímem)

A) imperf., perf. prendere, afferrare (altrove, con l'altra mano)

B) preprijémati se (-am se) | preprijéti se (-prímem se) imperf., perf. refl.

1. afferrarsi (altrove, con l'altra mano)

2. strojn. ingranare:
zobati kolesi se preprijemata le due ruote dentate ingranano

sled⁴ [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija red: der Heringsartige/Heringsfisch; družina, rod: der Hering (atlantski Atlantischer, pacifiški Pazifischer; baltiški Ostsee-Hering, der Strömling)
sladkovodni sled ozimica: der Seehering
zobati sled der Zahnhering
jata sledov der Heringsschwarm
lov na slede der Heringsfang

utičar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Laubenvogel (Lauterbachov Lauterbachs Laubenvogel, rdečečopasti Rosennackenlaubenvogel, Sanfordov Sanfords Laubenvogel, svilnati Blauschwarzer Laubenvogel, zeleni Grüner Laubenvogel, zlatočeli Goldstirnlaubenvogel, zobati Zahnschnabellaubenvogel, der Tennenbauer)

ven|ec¹ [ê] moški spol (-ca …) der Kranz; (girlanda) das Blumengewinde
sonetni venec der Sonettenkranz
religija rožni venec Rosenkranz
živalstvo, zoologija pernati venec na licu: Federkranz
tehnika kolesni venec der Radkranz
svetlobni venec Strahlenkranz, die Strahlenkrone
žetveni venec die Erntekrone
(lovorjev Lorbeerkranz, gonilnih lopat tehnika Laufkranz, iz hrastovega listja Eichenkranz, iz mirte Myrtenkranz, zobati tehnika Zahnkranz)
položiti venec einen Kranz niederlegen
položitev venca die Kranzniederlegung
vence hvaležno odklanjamo von Kranzspenden bitten wir abzusehen

zdrávo adv.

1. in modo sano:
zdravo živeti vivere una vita sana

2. (v predik. rabi)
zdravo je iti na zrak è sano andare all'aria aperta
pog. z njim ni zdravo češenj zobati è meglio non aver a che fare con lui

zobàt (-a -o) adj. dentuto; dentato:
zobata skala dente
strojn. zobati drog asta dentata, dentiera
zobata veriga cremagliera
zobato kolo ruota dentata
zobata železnica ferrovia a cremagliera
zool. zobati kiti odontoceti (Odontocetae)
med. fenomen zobatega kolesa fenomeno della ruota dentata (nel Parkinson)