Franja

conclāmō -āre -āvī -ātum

1. skupaj klicati, sklicati; abs. (voj.): conclamatur ad arma C., L. kliče se pod orožje (na boj); z acc.: duros conclamat agrestes V., c. socios O., vasa C. k pospravljanju orožja klicati = vojsko na odhod pripravljati, tudi abs.: conclamari iussit C.

2. (skupaj) glasno (za)klicati, (za)kričati, (za)vpiti, vzklikniti (o več osebah): conclamat omnis multitudo C., ad quorum casum cum conclamasset gaudio Albanus exercitus L. ko je zaradi njunega padca albansko ljudstvo od veselja zavriskalo, conclamat vir paterque (Lucretiae) L., dato signo ut universi conclamarent Cu. da naj zaženejo bojni krik, planctu conclamat uterque Isthmos Stat. glasno zatarnata; c. victoriam C. kričati „zmaga“, laetum paeana V. zagnati zmagoslavni vrisk, c. incendium Sen. ph. ali ignem Ap. kričati „ogenj!“ ali „gori! gori!“ c. latrones Ap. kričati „tatovi!“ V; v pass.: qui (duces) bene gesta re publica gaudio et impetu victoris exercitus conclamabantur T. ki so se hrupno pozdravljali; (redk. o posamezniku): ubi abit, conclamo: „Heus quid agis …?“ Pl., conclamato, ut aliqui audiant Ci., Italiam conclamat Achates V. „Italija“ zakliče Ahat, „hei mihi“ conclamat O. Skladi: z ACI = glasno (za)klicati, (za)kričati, glasno naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), glasno izprič(ev)ati: V., conclamant ita fieri oportere Ci., conclamant omnes occasionem negotii bene gerendi amittendam non esse C., conclamant patres corpus (Augusti) ad rogum umeris senatorum ferendum (esse) T., manu ac voce capta castra (esse) conclamavit T.; v pass.: ergo nunc iam vis conclamari auctionem fore Pl.; s finalnim stavkom = glasno poz(i)vati, zahtevati: conclamantibus omnibus, imperaret, quod vellet C., itaque conclamant, duceret, quo videretur Cu., conclamaverunt, uti aliqui ex nostris ad colloquium prodiret C., id modo a multitudine conclamatum est, ut L. Valerium et M. Horatium ad se mitterent L.; z odvisnim vprašanjem: conclamavit, quid ad se venirent C.

3. occ.
a) kričoč pritrditi (pritrjevati) čemu, odobriti (odobravati) kaj: quod Mithridates se velle dixit, id sutores et zonarii conclamaverunt Ci.
b) α) ob mrtvaškem odru mrliča po imenu klicati, obžalovati, objokovati, naricati: partem c. tori Stat., corpora conclamata Lucan., Ap., c. suprema cum gemitu Amm. zadnjo čast z naricanjem izkaz(ov)ati, — od tod: post conclamata suprema Ps.-Q.; tudi obžalovati koga kot mrtvega, žalovati po kom (o katerem se misli, da je padel v boju ali umrl v tujini): ex maestis paulo ante domibus, quae conclamaverant suos L., domi tuae iam defletus et conclamatus es Ap. β) c. aliquid kaj kot izgubljeno obžalovati, za izgubljeno imeti (šteti): conclamatis negotiis Amm., rerum acerbitates iam conclamatas et perditas Amm.; solitis fletibus c. z ACI: Amm.; — od tod preg.: conclamatum est Ter., Amm. vse je izgubljeno, konec je.

4. zavekati, objokati, potarnati: immensis conclamata querelis saxa senis Mart. — Od tod adj. pt. pf. conclāmātus 3

1. razvpit, zloglasen, znan: conclamatissimus Sid.; poseb. poguben: herbae conclamati frigoris Macr.

2. obžalovanja vreden: res Serv.

connu, e [kɔnü] adjectif (po)znan; masculin (kar je) znano

être connu comme le loup blanc biti splošno, povsod (po)znan
être connu en tant que biti poznan kot
ni vu ni connu! (familier) izginil brez sledu! (o osebi, ki je neopazno kaj napravila)
connu! (familier) (to je) že dolgo znano!

conosciuto

A) agg. znan, poznan; preverjen; izkušen; priznan:
persona di conosciuta esperienza izkušena oseba

B) m znano

consabido prej imenovan; poznan, znan

cunoscút -ă (-ţi, -te) adj. znan

dȋčan -čna -o slaven, znan, dičen

dòbroznān -a -o dobro znan: -a ekspeditivnost

ébruité, e [ebrɥite] adjectif razbobnan, znan, razvpit

emērito agg.

1. upokojen, doslužen, ugleden:
professore emerito profesor emeritus, upokojeni častni profesor

2. znan, razvpit; zloglasen:
un emerito imboglione razvpit slepar

éventé, e [evɑ̃te] adjectif izpostavljen vetru, vetrn, vetroven; postán (pijača); izdišán (parfum); familier (po)znan, odkrit; vieilli lahkomiseln; masculin vetrnjak

secret masculin éventé odkrita, vsem znana skrivnost
c'est un truc éventé ta trik pozna vsakdo

famed [féimd] pridevnik (for zaradi)
slaven, znamenit, znan, na glasu

ill-famed na slabem glasu

fameux, euse [famö, z] adjectif slovit, slaven; znan; familier famozen, izvrsten, imeniten

faire une fameuse gaffe (figuré) velikega kozla ustreliti

fāmigerō -āre -āvī -ātum (fāma in gerere) proslaviti; pt. pf. fāmigerātus 3 sloveč, proslul, razvpit, znan: Mel., Ap.

familiar¹ [fəmíljə] pridevnik (with)
zaupen, domač (to)
znan; navaden, vsakdanji; seznanjen; intimen, familiaren; predomač, predrzen, nesramen

to be on familiar terms with s.o. biti s kom v prijateljskih stikih
familiar spirit hišni škrat
to make o.s. familiar seznaniti se
familiar quotation krilatica

famoso agg. slaven, znan, slovit; imeniten, razvpit

famous [féiməs] pridevnik (famously prislov) (for zaradi)
znan, slaven, znamenit
pogovorno neznanski, odličen, čudovit, famozen, razvpit

geläufig

1. običajen, znan; geläufig sein biti poznan/znan, Sprache: teči

2. Adverb sprechen, spielen: tekoče, brez zatikanja

generōsus 3 (genus)

1. plemenit, plemenitega rodu, plemenitega pokolenja: stirps, virgo CI., Maeoniā generosĕ domo V., g. sanguis, miles O., viderat ... generosam ... Iphis Anaxareten humili de stirpe creatus O., generosior petitor H., non quia, Maecenas, nemo generosior est te H., ego ... existumo ... fortissumum quemque generosissumum S.

2. occ. (o živalih in stvareh) plemenit, plemenite (dobre) pasme, imeniten, znamenit, znan, sloveč, izvrsten, odličen: pecus V., sues PLIN., vinum H., vitis COL., pruna (n. pl.) O., hunc implevit generoso flore O. z izbranimi cvetlicami, generosior arbor Q., generosissima māla PLIN.; pesn.: insula ... chalybum generosa metallis V. znan, sloveč; o abstr.: g. forma dicendi CI., minime generosus ortus amicitiae CI.; enalaga: inde legit ... generosos palmite colles O. (s trte preneseno na griče).

3. metaf.
a) nravno plemenit, plemenitega srca, blag, blagega mišljenja, blagodušen, velikodušen: rex, virtus CI., condiscipuli N., mens, pectora O., omnes satis honestos generososque ducerent, quibus ... L., Alexander generosi spiritus imperator PLIN., leonibus ferarum generosissimis PLIN., vir simplicitatis generosissimae VELL.; adv. komp.: generosius perire H. bolj junaško.
b) rodoviten, ploden: solum AP.

glàsit -a -o
1. znan, slaven, razglašen: on je glasit sa svoje odvažnosti
2. glasen

glasòvit -a -o
1. znan, slaven: glasovit liječnik, lekar
2. glasen: glasovit smijeh, smeh