Franja

Abnutzungserscheinung, die, znamenje obrabe

abōminor -ārī -ātus sum

1. želeti si, da gre proč kako zlo znamenje, kako zlo ali sploh kakšna neugodnost, želeti, da bi kaj ne bilo zlo znamenje, da bi kaj (hudega) prešlo ali se odvrnilo od človeka, zaklinjati kaj, zavrniti (zavračati), od tod tudi ne želeti česa, imeti odpor do česa, mrzeti kaj (naspr. optare): quod nos maxime abominamur, vos autem ante omnia optaretis L., abominatus mentionem tam foedi facinoris L., abominari incendia Plin. iun.; kot vrinek: quod abominor O., Cu., Plin. iun. česar bog ne daj; z inf.: haec universa habere ... abominabitur Sen. ph.; abs.: Q., Suet., bene facitis, quod (da) abominamini L. — Pass. abōminandus 3 zasovražljiv: nomen L., infelicitas Q.; abōminātus 3 osovražen, mrzek, zoprn: semimares L., parentibus abominatus Hannibal H.

2. kaj hudega komu želeti, izbrati: crurum eius fragium Ap. — Od tod adv. pt. pr. abōminanter na mrzek (gnusen) način: Cod. Th.

Abzeichen, das, (-s, -) znak, znamenje; eines Vereins usw.: značka; Orden: znak, odlikovanje; an Uniformen: oznaka

adiungō -ere -iūnxī -iūnctum

1. vpreči: feras Lucr.; z dat. (v kaj): mures plostello H., tauros aratro Tib.; tudi privez(ov)ati: ulmis vites V., vitem palis Tib.

2. pren.
a) pritakniti (pritikati), pripojiti (pripajati), dodati (dodajati), pridati (pridajati), pristaviti (pristavljati): litteras Ci., parietem directum ad parietem communem Ci., proximam necem Plautii Laterani ... Nero adiungit T.; z dat.: adi. accessionem aedibus Ci., Triton ... invehens beluis adiunctis humano corpori Ci. (Tritoni so imeli napol človeško, napol ribje telo), horum aetati adiuncti fuerunt Fannii Ci. Faniji so bili njihovi mlajši vrstniki, adiungere fidem visis Ci. verjeti, poenam municipiis Ci. (še povrhu) naložiti, classis lateri castrorum adiuncta latebat V. tik tabora (prim. v nadalj. adiūnctus), hoc factis adinge prioribus unum O.; occ. (v govoru, pripovedi) dostaviti (dostavljati), dodati (dodajati), zraven povedati: verba ad nomen adiuncta (= epitheta) Ci., similitudines (primere) adiungens Ci.; z ACI: Timaeus ... adiunxit minime esse mirandum Ci., si hoc unum adiunxero ... Thebas ... alieno paruisse imperio N.; z odvisnim vprašanjem: Q., his adiungit, Hylan nautae quo fonte relictum clamassent V.
b) pridružiti (pridruževati) komu ali čemu, družiti s kom ali s čim, adiungere se pridružiti (pridruževati) se komu ali čemu, pristopiti (pristopati) h komu ali k čemu: adiunxit de suis comitibus N. je pridružil ljudi iz svojega spremstva, adiuncto (sc. sibi) Samnitium exercitu L., tu ei Mindium ... adiunxisti Ci. ep., hic dies me valde Crasso adiunxit Ci. ep. ali dicite, Pierides, qui vos adiunxerit isti O. je sprijaznil z ..., tibi Pallanta adiungam V., hunc sibi Perdiccas adiunxerat N. je bil pridobil zase, feminam nuptiis (matrimonio) sibi adiungere Ci. v zakonu se združiti, conciliare animos hominum et ad usos suos adiungere Ci. za svojo korist zavzemati, pridobivati; adiungere se ad probos Pl., se ad eorum causam Ci. zavze(ma)ti se za ..., pristopiti (pristopati) k ..., ego me ad eius rationes adiungo Ci. pristajam na ...; z dvojnim acc.: mene socium adiungere summis rebus fugis? V. mene si vzeti za tovariša, alicui se socium adiungere Cu., se comitem eius fugae adiungere Ci. ep.; pass.: cupiebat amicum sibi adiungi regem N. spoprijateljiti se s kraljem; z abstraktnim obj.: Q., adiungere ad honestatem voluptatem Ci. ali insolentiam honestati Ci. ali ad fortitudinem temperantiam Ci. družiti s ..., sibi benevolentiam, diligentiam (sc. auditorum, pozornost) Ci. ali sibi auxilium Ci. pridobi(va)ti si; occ.: aliquem ad suos sermones adiungere Trebonius in Ci. ep. za udeleženca v pogovorih pridobiti = dodeliti mu vlogo v pogovorih, ei dialogo adiunctum esse tertium Ci. ep. tretjo vlogo imeti v ...
c) (politično) pripojiti (pripojevati), pridružiti (pridruževati), pridobi(va)ti: adiungebat bellicosas nationes N.; s praep.: ad imperium populi Rom. Ciliciam adiunxit Ci. je združil z ..., adiungere urbem ad amicitiam N. pridobiti za prijateljsko zvezo, in societatem L. sprejeti; z dat.: urbes imperio S.; abs.: vectigalia, quae Pompeius adiunxerit (sc. ad imperium populi Romani) Ci.
č) kaj kam obrniti (obračati): huc animum adiungas (= advertas) tuum Ter., crimen et suspicionem potius ad praedam adiungere Ci. zvračati na tistega, ki ima plen. — Od tod adj. pt. pf. adiūnctus 3

1. vprežen: equi, tigres, aves O., temone adiuncta Arctos Ci., pecora Gell.

2. ki se tiče česa, tesno zvezan (spojen) s čim, bližnji, sosednji: insula adiuncta oppido N., Phrygia Hellesponto adiuncta Cu.

3. pren. tesno zvezan (spojen) s čim, v stiku (zvezi) s čim: propiora huius causae et adiunctiora Ci., adiunctissima quaestio Arn.; pogosto subst. adiūnctum -ī, n značilno, bistveno znamenje, bistvo, svojstvo, posebnost: hostiā maximā parentare pietatis esse adiunctum putabat Ci., semper in adiunctis aevoque morabimur aptis H. pri posebnostih dotične dobe; ret. in fil.: adiunctum (negotio) Ci., Gell. kar je kaki stvari sorodno in ji podobno z vsemi postranskimi okoliščinami vred, iz česar se dajo izvajati sklepi o stvari sami; od tod pl. adiūncta -ōrum, n postranske okoliščine (časa, kraja idr.): argumenta ex adiunctis Ci., ex consequentibus sive adiunctis Q.; tudi = to, kar (iz česa) sledi, sklep: ab adiunctis (sic ducitur argumentum) Ci.

agüero moški spol znamenje, predznak

de mal agüero nesrečo naznanjajoč

alámet m (t. alâmet, ar.)
1. znamenje, simptom
2. lepa priložnost, pravi čas
3. neurje, huda ura
4. prekletstvo

āles -itis (āla in it od glag. ire; ales torej = „krilohodec“)

I. kot adj.

1. krilat: ales avis Ci. (Arat.) o ozvezdju, angues alites Pac. ap. Ci., illo Pacuviano invehens alitum anguium curru Ci., ales serpens H., al. currus Sen. tr. voz, ki ga vlečejo krilati zmaji, deus ales (= Mercurius) O., Stat., al. Auster (kot bog vetra) V., al. Aëllo O., al. Pegasus H. = equus ales O., puer ales H. krilati deček = Amor, Fama ales Ci.

2. pesn. pren. hiter, uren, bežen: passu volat alite virgo O., alite plantā Sil., ales plumbum Sil., al. imago Sil. bežna sanjska podoba, arundo (puščica) Prud., velocitas Amm. zelo velika, silna.

II. kot subst. āles -itis, f, le pri pesnikih tudi m

1. (velika) ptica, ptič (ponavadi le pesn. in v poklas. prozi): Varr., Lucr., Mart., Iovis ales V., O. orel, al. Iunonia O. pav, Palladis al. O. sova, nec Tityi iecur relinquit ales H. jastreb, Phoebēius al. O. krokar, Daulias al. O. slavec, al. sacer V. = ἱέραξ, kragulj (preroška ptica), Chaonis al. O. ali al. exterrita V. ali al. Cythereïa Sil. golob, Phasidis al. Stat. fazan, al. imitatrix O. papiga, cristatus al. ali lucis praenuntius ales O. petelin, vasta al. Cl. noj, Caystrius al. O. ali canorus albus al. H. labod pevec, prim.: album mutor in alitem H., od tod pren.: Varius Maeonii carminis ales H. pevec s Homerjevim poletom; alites matutinae Pr., alites villaticae Plin. prihišna perjad, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka.

2. (v avgurskem jeziku) preroška ptica (alites so naznanjale prihodnost z letom, oscines s svojim petjem): L. idr., huc tum illuc volent alites, tum a dextra tum a sinistra parte canant oscines Ci., aves quaedam et alites et oscines, ut nostri augures appellant, rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci.; od tod

3. met. (preroško) znamenje, predznamenje: bonā ali secundā alite H., Cat., malā ali lugubri alite H., potiore alite H.

4. (o krilatih božanstvih in drugih mitoloških bitjih) krilatec: Tegeaticus al. ali impiger al. Stat. ali Cyllenius al. Cl. = Mercurius, aureus al. Stat. = Perseus.

Opomba: Abl. sg. adj. -e, pesn. -ī, abl. sg. subst. -e, gen. pl. alitum, pesn. v raztegnjeni, po u-jevski sklanjatvi narejeni obliki ālituum: V., Lucr., Stat.; neutr. pl. ni.

aluníţă -e f pega; bradavica, prirojeno znamenje

Anzeichen, das, (-s, -) znamenje, znak, indic; Medizin simptom

apex -icis, m

1. konica, ost, koničast konec, vrh, rt, kopa: flamma apicem per aëra duxit O. plamen se je koničasto dvignil v zrak, levis apex (sc. flammae) visus fundere lumen V. koničast plamen, huius (lauri) apes summum... obsedere apicem V., montis ap. O., Sil., ap. Peliacus O., Siculus (= Aetna) Lucan., gratus Iulo sublimis apex (sc. montis Albani) Iuv., obelisci Plin., eiusque (sc. falcis) velut apex pronus imminens mucro vocatur Col.; pren. vrhunec, najvišja stopnja: tenere summum apicem perfectionis Arn., dignitatum apices maximi Amm.

2. met.
a) konica šlema, vrh šlema, poseb. kovinska cev, v kateri tiči konjski rep: apicem summum (galeae) hasta tulit V.; odt. pren. čelada, šlem: ardet apex capiti V.
b) grebenast izrastek na ptičjih glavah: Plin.
c) na vrhu bele svečeniške kape (albus galērus) pripeta, z volno ovita oljkina šiba: Serv., P. F.; od tod pren. koničasta kapa, stožčast klobuk, in to: α) iz krzna žrtvovanega jagnjeta sešita, z oljkino šibo okrašena stožčasta svečeniška kapa: lanigeri apices V., ap. Dialis (Jupitrovega svečenika) Val. Max., cui libet apicem Dialem imponamus L. = naredimo za Jupitrovega svečenika, apex, qui est sacerdotum insigne, dictus est ab eo, quod comprehendere vinculo antiqui apere dicebant P. F. β) = tiara azijskih vladarjev: ab aquila Tarquinio apicem impositum Ci., regum apices H. krone, naglavja, diademi, apicis nobilitatus auctoritate Amm.; met. kraljevska oblast: apicem Fortuna sustulit H.; pren. okras, čast: apex est autem senectutis auctoritas Ci.
č) gram. α) znamenje dolžine nad samoglasniki (npr. á, šele pri poznejših slovničarjih ā): Q. in pozni slovničarji; pren.: nullum apicem quaestionis praetermittere Arn. niti pičice vprašanja ne preskočiti, disputare de apicibus iuris Ulp. (Dig.) o pravnih malenkostih. β) apices litterarum Gell. potegi črk; met. (v pozni ces. dobi) pisanje, spis, pismo: apicum oblator Sid., poseb. apices sacri Sid. ali apices Augusti Cod. Th., Cod. I. cesarski dopisi, lectores divinorum apicum Cod. Th.

argomento m

1. dokaz, sklep, argument:
addurre argomenti navajati dokaze

2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu

3. znak, znamenje, indic:
argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde

4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
cambiare argomento preiti na drugo temo
uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
entrare in argomento načeti temo

argūmentum -ī, n(arguere)

1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

3. occ. vsebina, snov,
a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.

atribút -e n lastnost, značilnost, znamenje, atribut; lingv. prilastek

attentiō -ōnis, f (attendere) napon, napetost; pren.

1. att. animi Ci. ali samo attentio Q., Aug., Vulg. pazljivost, pozornost.

2. dokaz, znamenje: recentis vulneris Cael.

augure [ogür] masculin, histoire avgur, vedež; vedeževalec; (pred)znak, znamenje

oiseau masculin de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
être de bon, de mauvais augure naznanjati, pomeniti srečo, nesrečo
cela n'est pas de bon augure to ne naznanja nič dobrega
être bon augure biti dober vedeževalec
en accepter l'augure upati, da se bo napovedani dogodek uresničil
on dit que l'automne sera très beau; j'en accepte l'augure pravijo, da bo jesen zelo lepa; upam, da bo res tako

augurio m (pl. -ri)

1. voščilo. čestitka:
fare l'augurio di una pronta guarigione voščiti hitro okrevanje
fare, mandare gli auguri voščiti, poslati voščila
tanti auguri! čestitam!
i migliori auguri! vse najboljše!
auguri srečno!
tanti auguri per l'Anno Nuovo! srečno Novo leto!

2. znamenje, slutnja:
è di buon augurio, di cattivo augurio to je dobro, slabo znamenje

augurio moški spol (pred)znamenje

de mal augurio zlovešč, nesrečo znaneč

augurium (po Serv. augerium, prim. auger) -iī, n (augur)

1. opazovanje in razlaganje znamenj (zlasti ptičjega leta, prim. auspicium), vedeževanje iz znamenj, ptičegledje, avgurij: augurium agere (opraviti, opravljati) Varr., cum in arce augurium augures acturi essent Ci., augurium capere (prirediti, prirejati) L., Suet., rerum gerendarum auctoritates augurio continentur Ci., augurium salutis Ci., T., Suet. avgurij o državni blaginji, silva auguriis patrum sacra T.

2.
a) sinekdoha vsako vedeževanje ali preroško razlaganje znamenj, prerokba: constitui apud te auctoritatem augurii et divinationis meae Ci. ep., coniugis augurio Titania mota est O., augurio votisque ominari T.
b) pren. slutnja, predčutje: o mea frustra semper verissima auguria rerum futurarum! Ci., inhaeret in mentibus quasi saeclorum quoddam augurium futurorum Ci., dolores... triste per augurium Teucrorum pectora ducunt V., augurio animorum suorum laetabantur L., fallitur augurio spes bona suo O.

3. met.
a) avgurska znanost, preroška znanost, vedeštvo: Hyg., Apollo augurium citharamque dabat V., non augurio potuit depellere pestem V., Attus Naevius, vir summus augurio Fl.
b) (pred)znamenje (ki se pokaže avguru, poseb. ptič), potem (sinekdoha) (pred)znamenje, rok: ab numero avium, quae augurio regnum portenderant, eum secutum numerum putant L., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., augurium nuntiare L., accipere L., Val. Fl. znamenje sprejeti = kot ugodno pozdraviti (pozdravljati), da, pater, augurium V., augurium menti querna corona dabat O., augurium addubitare Ci., priori Remo augurium venisse fertur L., divina auguria Cu., augurium inane Val. Fl., augurium auspicii Pl., naturae Plin., thymum augurium mellis est Plin., auguria valetudinis ex ea (urina) traduntur Plin., augurio, quod factum ei Viennae ostendimus Suet., augurio laetus Suet.

auspex -spicis, m, redkeje (pesn.) f (avis in specere)

1. ptičegled(ec), ki vedežuje iz ptičjega leta, oglašanja in zobanja (starejše ime za avgura): providus H., latores et auspices legis curiatae Ci. ep. o Cezarju, ki je kot konz. predlagal ta zakon, in o Pompeju, ki je kot avgur k temu priredil avspicije; o ptičih, ki dajejo znamenja: hi (galli gallinacei) victoriarum omnium auspices Plin. naznanjevalci.

2. pren.
a) voditelj, varuh, zavetnik, zaščitnik: nil desperandum Teucro duce et auspice Teucro H., te auspice O., auspice Phoebo Stat., divis (dis) auspicibus V., auspicibus deis O., auspices operum coeptorum V. pospeševalci, auspice Musā H. = adiuvante Musā.
b) zakonski posrednik (o osebi, ki je posredovala pri sklepanju zakona, prejemanju dote, prirejanju svatovščine idr.: Ci. idr., velut auspicibus nobilissimis populis deductas esse L., illam audisse auspicum verba T.
c) (o rečeh) ugodno znamenje dajajoč, ugoden: auspice dextrā Sen. tr.

auspicālis -e (auspex) za (pred)znamenje pripraven: Plin.