Franja

Zadetki iskanja

  • notoriamente avv. notorično; splošno znano
  • notoriamente obče znano, notorično, očitno
  • palam (indoev. kor. *pelā- razprostreti (razprostirati); prim. lat. plautus, planus, planta, plaga, palma, sl. polje, stvnem. feld, nem. Feld)

    I. adv.

    1. vpričo ljudi, očitno, javno: Pl., T., Suet. idr., aperte ac palam O., palam ante oculos omnium Ci., luce palam est occisus Ci., arma palam comportabantur Ci., non occulte, sed palam Ci., clam et palam coeptus obviam ire L.

    2. obče, splošno znano, vsem znano: res est palam Pl., palam est Pl., Ter. vsakdo ve, vsi vedo, palam facere N. naznaniti, razglasiti, testamentum palam facere Ci., palam fieri (z ACI) razvedeti, razglasiti se, palam factum est occidisse rem publicam Ci., de morte ut palam factum est N.; tako tudi evfem. palam facere de aliquo naznaniti, razglasiti smrt koga, in palam fit de aliquo izve, razve se o smrti koga, sporočijo smrt koga: Suet., simul de se ac de re publicā palam facere Sen. ph. hkrati sebi in državi odpovedati življenje, odpovedati se sebi in državi, dvigniti roke nad sabo in nad državo.

    3. neprikrito, brez prikrivanja, naravnost: Suet., mortem palam praedicere Ci., cum hoc modo accusas, nonne hoc palam dicis? Ci., palam bellum tractare T.

    4. očitno: palam mentiri Pl., palam proferre Ci., sententiae palam falsae Q., cetera palam vana T.

    5. pri ljudeh = po mnenju občinstva, po mnenju ljudi (množic), v očeh ljudi: habes uxorem sine malā famā palam Ter.

    II. praep. z abl. (= coram) vpričo: me palam O., palam omnibus L., ubi haec severus te palam laudaveram H., palam senatu Aur.
  • praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)

    I.

    1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.

    2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
    a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
    b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.

    3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
    a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
    b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
    a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
    b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
    c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
    d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.

    4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci.

    II.

    1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.

    2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.

    Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg.
  • risultare v. intr. (pres. risulto)

    1. iziti, izhajati, izvirati

    2. pokazati se; biti znano; biti:
    risultare falso pokazati se za napačno
    non mi risulta che sia coinvolto nella faccenda ni mi znano, da bi bil vpleten v zadevo
    è risultato eletto in questa circoscrizione bil je izvoljen v tem volilnem okraju
  • u. E. (= unseres Erachtens) kolikor vemo; kolikor je nam znano
  • u. W. (= unseres Wissens) kolikor nam je znano
  • ведомо (zast.) kakor je znano, očitno
  • известно znano je; seveda;
    мне стало и. zvedel sem
  • abroad [əbrɔ́:d] prislov
    daleč, zunaj, v tujini; zmotno; povsod

    to be all abroad biti ves iz sebe, osupel, zbegan, zmeden
    it is all abroad splošno znano je
    to live abroad živeti v tujini
    to be noised abroad postati povsod znan
    to scatter and spread abroad širiti naokrog
    there is a rumour abroad širijo se govorice, govori se
    to walk abroad iti na sprehod
  • Agrippa -ae, m Agripa, rim. moško ime. Posebno znani so:

    1. Menenius Agrippa Lanātus Menenij Agripa Lanat, l. 260 je ljudstvo, ki se je izselilo na Sveto goro, pomiril z znano basnijo o želodcu in telesnih udih: L., Q.

    2. M. Vipsanius Agr. Mark Vipsanij Agr., roj. l. 63, umrl l. 12, poveljnik pri Akciju, poročen s Pomponijo, Atikovo hčerjo, potem z Marcelo, Avgustovo nečakinjo, naposled z Julijo, Avgustovo hčerjo: N., H., Vell., Plin., Suet.; iz njegovega zadnjega zakona je bil

    3. Agr. Postumus Agr. Postum, sprva od Avgusta posinovljen, potem odpravljen na Planazijo, naposled usmrčen od Tiberija, ki je nastopil oblast: Vell., T., Suet.

    4. Hērōdēs Agr. I. Herod Agr. I., sin Heroda Vel., in

    5. Hērōdēs Agr. II., sin Heroda Agr. I., oba tetrarha v Judeji in Samariji: T. Od tod adj. Agrippiānus 3 Agripov = od kakega Agripe narejen (zgrajen): Agrippiana saepta Lamp. (od M. Vipsanija Agripe zgrajena).
  • all3 [ɔ:l] samostalnik
    vsi, vse, celota

    above all predvsem, v prvi vrsti
    after all končno, navsezadnje
    all along of zaradi, spričo
    at all sploh
    before all predvsem, v prvi vrsti
    all but skoraj, domala
    each and all vsak posamezen
    first of all v prvi vrsti, predvsem
    all found prosto stanovanje in hrana
    all the go trenutno zelo priljubljen, moden
    for good and all končnoveljavno, za vselej
    for all I know kolikor je meni znano
    all in ves izmučen, utrujen
    not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")
    it's all my eye to je neumnost
    ameriško all of prav do
    once for all enkrat za vselej
    all one vseeno, enako; isto
    all over povsod
    all over o.s. domišljav; ves srečen
    all over the shop v neredu, razmetano
    all the same vseeno
    all at sea ves iz sebe
    all spruced up zelo eleganten
    to be struck (ali knocked) all on a heap biti zelo presenečen, prepaden
    all talk and no cider prazne marnje, besedičenje, čenče
    she is all there zelo je bistra
    all told vse skupaj
    all to nothing popolnoma
    all's well that ends well konec dober, vse dobro
    when all is done končno, na koncu koncev
  • Allgemeinbesitz, der, splošna dobrina; das ist Allgemeinbesitz to je splošno znano
  • Allgemeingut, das, splošna dobrina; das ist Allgemeingut to je splošno znano
  • anamneza samostalnik
    1. medicina (zdravstvena zgodovina) ▸ anamnézis, kórtörténet, kórelőzmény
    bolnikova anamneza ▸ beteg anamnézise
    natančna anamneza ▸ pontos kórelőzmény
    osebna anamneza ▸ személyes kórtörténet
    zdravstvena anamneza ▸ orvosi anamnézis
    anamneza bolezni ▸ betegség kórelőzménye
    narediti anamnezo ▸ anamnézist készít
    Adolescenti z depresijo v anamnezi so bolj ogroženi za ponavljajočo se depresivno motnjo v odrasli dobi. ▸ A kortörténetükben depresszióval kezelt fiataloknál nagyobb a veszélye a felnőttkori ismétlődő depressziós zavar fellépésének.
    Že dobra anamneza lahko brez dodatnih preiskav pripelje do pravilne diagnoze. ▸ A jó anamnézis már további vizsgálatok nélkül is helyes diagnózishoz vezethet.
    Povezane iztočnice: družinska anamneza

    2. (analiza pretekle dejavnosti) ▸ anamnézis, történet
    Celotna medijska anamneza dogajanj pred šestnajstimi leti je bila bolj kot ne uničujoča. ▸ A tizenhat évvel ezelőtti események médiatörténete több, mint pusztító.
    Anamneza je jasna: nekaj je narobe z izpušnim sistemom. ▸ Az anamnézis egyértelmű: valami baj van a kipufogórendszerrel.
    Izbira športa mora izhajati iz vaše športne anamneze. ▸ A sportolói múltját figyelembevéve kell sportágat választania.

    3. filozofija (spominjanje) ▸ anamnézis, anamnészisz
    Platon je znan tudi po svoji teoriji anamneze (spomina; obdelano v knjigi Menon), po kateri dobršnega dela znanja ne pridobimo z izkustvom, temveč nam je znano že ob rojstvu; izkustvo nam le prebudi spomin. ▸ Platón híres az anamnézis elmélete szerint, amelyet a Menón című művében dolgoz ki, a tudás nagyrészét nem a tapasztalat révén sajátítjuk el, hanem már születésünkkor ismerjük; a tapasztalat csupán segít a visszaemlékezésben.
  • anything [éniɵiŋ] zaimek
    nekaj, karkoli, vse

    anything but vse prej kot
    for anything I know kolikor je meni znano
    he is a little better if anything godi se mu malo bolje, če se sploh da govoriti o zboljšanju
    not for anything za nič na svetu
    hardly (ali scarcely) anything skoraj nič
    like anything na vso moč, kar se da
  • Aquīnum -ī, n Akvin, mesto v Laciju (zdaj Aquino), znano po škrlatarnah, Juvenalov roj. kraj: Ci., Iuv. Od tod adj. Aquīnās -ātis akvinski: fucus H., colonia (= Aquinum) T., vicinus Sil.; subst. Aquīnātēs -ium, m Akvinci, preb. Akvina: Ci.
  • as2 [æz] veznik
    kot; kolikor; ker; ko, medtem ko; čeprav, četudi, dasi

    as compared with v primeri s
    as far as prav do
    as far as I am concerned kar se mene tiče
    as far as I know kolikor je meni znano
    as few as (samo množina)
    as follows kot sledi, sledeče
    as large as life v naravni velikosti
    as like as two peas (in a pod) ko jajce jajcu podobna
    as little as (samo ednina)
    as much as you like po mili volji, kolikor želiš
    as a rule navadno, praviloma
    as though, as if kakor če bi
    be so kind as to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
    try as I might če sem se še tako potrudil
    old as I am čeprav sem že star
    as usual kot ponavadi
    as I went by mimogrede
    as it were nekako, tako rekoč
    as luck would have it k sreči
  • Āsculum -ī, n Askul, ime mesta,

    1. Asculum (Pīcēnum Picenski) Askul (zdaj Ascoli), imenitno glav. picensko mesto južno od Ancone: Ci., C. idr. (v sinkop. obl. Āsclum -ī, n: Sil.). Od tod adj. Āsculānus 3 askulski: genus Ci., triumphus Plin. (= Gneja Pompeja, ki je Askul osvojil v državljanski vojni); subst. Āsculānus -ī, m in pl. Āsculānī -ōrum, m Askulec, Askulci, preb. Askula: Ci.

    2. Āsculum (Āpulum Apulski) Askul (zdaj Ascoli di Satriano), apulsko mesto, znano po bitki s Pirom l.278: Fl. Od tod adj. Āsculīnus (Āusculīnus) 3 askulski: ager Front.
  • aught2 [ɔ́:t] prislov
    arhaično kakorkoli, sploh

    for aught I care zavoljo mene
    for aught (that) I know kolikor je meni znano