Franja

mèsti mètēm, mètijāh -āše, mȅo mèla
I.
1. pometati: mesti pred svojim pragom; uzmicala je pred njim i suknjom mela bijeli nanos; mesti kapom zemlju delati nekaj nepotrebnega, nesmiselnega
2. mêsti (mêdem); snijeg, sneg mete; bura strast mete po duši
II. mesti se zmrzovati: mesti se na mećavi, na mrazu

mȑznuti -nēm
I.
1. zmrzovati: gladuj i mrzni, to mi je život
2. navdajati s hladom: pričala mi je svoje zebnje koje su joj mrzle dušu
II. mrznuti se
1. zmrzovati: oni su gladovali i mrzli se
2. mrzneti: mrzne mi se duša od straha

rigelare

A) v. tr. (pres. rigēlo) ponovno zamrzniti, zamrzovati

B) v. intr. ponovno poledeneti, zmrzniti

C) v. intr. impers. ponovno zmrzniti, zmrzovati; poledeneti

smrzávati se smr̀zāvām se
1. zmrzovati: voda se smrzava
2. prezebati: jako se smrzavam
3. postajati mrzlo: vrijeme se smrzava

uledívati se ulèdujēm se zmrzovati

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

zépsti zébēm
1. zebsti: neće ti koljena zepsti ne bo te zeblo v kolena
2. zmrzovati: ja tu jako zebem; čitav sam dan zebao
3. bati se: a ja zebem od mnogo mišljenja; svakoga zebe strah u toj ružnoj noći vsakega je strah v tej neprijetni noči

вимерза́ти -за́є недок., zmrzováti -úje nedov., v 3. os.

вымерзать, вымерзнуть zmrzovati, zmrzniti, pozebsti

дрогнуть zebsti, zmrzovati

замерза́ти¹ -за́ю недок., zmrzováti -újem nedov., zamrzováti -újem nedov.

замерза́ти² -за́є недок., zmrzováti -úje nedov., v 3. os.

замерзать, замёрзнуть z(a)mrzovati, z(a)mrzniti; umreti (od mraza); ozebsti

зябнуть prezebati, zmrzovati;
я зябну zebe me;
у меня руки зябнут v roke me zebe

леденеть ledeneti, zmrzovati

ледянеть ledeneti, zmrzovati

ме́рзнути -зну недок., zmrzováti -újem nedov., prezébati -am nedov., zébsti |koga| zébe nedov., v 3. os.

мёрзнуть zmrzovati, prezebati

моро́зити -ро́жу недок., zamrzováti -újem nedov., zmrzováti -újem nedov.

отмерзать, отмёрзнуть zmrzovati, zmrzniti;
руки отмёрзли roke so premrle