Franja

Zadetki iskanja

  • frūgālitās -ātis, f (frūgālis)

    1. zaloga poljskih pridelkov, poljščina: Ps.-Q., totā frugalitate spoliatum ipsis etiam glebulis exterminare gestiebat Ap.

    2. gospodarnost, varčnost, redoljubnost, vrlost, poštenost: Sen. rh., Sen. ph., Plin. iun., ego tamen frugalitatem, id est modestiam et temperantiam, virtutem maximam iudico Ci., despicitis hominum novorum frugalitatem! Ci., qui (Piso) cognomen frugalitatis (= priimek Frugi) nisi accepisset, ipse peperisset Ci., bona valetudo quaeque eam maxime praestat, frugalitas Q. redno življenje; metaf. (o govoru) zmernost, treznost: quaedam eloquentiae fr. Q., quaedam dicendi fr. Macr.
  • frugalité [-lite] féminin zmernost, skromnost, preprostost
  • frugality [fru:gǽliti] samostalnik
    zmernost, skromnost, varčnost
  • Mäßigkeit, die, zmernost, vzdržnost; (Mittelmäßigkeit) povprečnost
  • Mäßigung, die, zmernost; einer Strafe: omilitev
  • măsúră -i f

    1. mera

    2. zmernost

    3. ukrep
    a lua măsúri ukrepati, ukreniti
  • mediocritās -ātis, f (mediocris)

    1. „srednjost“ = neznatnost, nepomembnost, navadnost, majhnost, povprečnost, neimenitnost: memoriae Q., rei familiaris Suet., hominum Vell., non video in hac meā mediocritate ingenii quid despicere possit Antonius Ci., nostra m. Vell. ali mea m. Gell. moja majhnost (izraz skromnosti).

    2. zmernost, umerjenost, srednja pot: auream quisque mediocritatem diligit H., mediocritatem tenere Ci. imeti mero, poznati mero, držati se mere, dicendi ali in dicendo Ci., vultūs Corn. umerjen obraz (= ne preveder in ne preresen), mediocritates perturbationum vel morborum animi Ci., mediocritates probabant Ci. umerjanje (brzdanje) strasti.
  • mesure [məzür] féminin mera, merska enota; merjenje; merilo; zmernost, zadržanost, zdržnost; ukrep; musique takt; stihovna mera

    à la mesure de proporcionalno
    à mesure enakomerno (razdeljeno); postopoma, polagoma
    au fur (et) à mesure zaporedoma, sproti; po
    à mesure que sorazmerno, čimbolj
    dans la mesure v okviru
    dans la mesure où v kolikor
    dans une certaine mesure do neke mere
    dans une large mesure v veliki meri
    dans la mesure de nos moyens, du possible po naših najboljših močeh, možnostih
    au delà de toute mesure brezmerno, čez vse
    outre mesure čezmerno
    sans mesure brezmerno
    sur mesure po meri, figuré osebno, specialno (za koga)
    mesure d'austérité ukrep v sili
    mesure de capacité, de longueur, de superficie, de volume votla, dolžinska, ploščinska, prostorninska mera
    mesure de coercition, coercitive, de contrainte, oppressive, de rétorsion prisilen ukrep
    mesure de sécurité, de sûreté varnostna mera ali ukrep
    mesure à coup d'œil, à vue mera na oko
    mesure d'économie varčevalen ukrep
    mesure maximale (ali maximum), minimale (ali minimum) maksimalna, minimalna mera
    mesure de précaution, préventive previdnosten, preventiven ukrep
    mesure de protection, de sauvegarde zaščitni ukrep
    mesure punitive, de représailles kazenski, povračevalen ukrep
    mesures de rigueur ostre mere, ostri ukrepi
    mesure à ruban merilni trak
    mesure à trois, à quatre temps tri-, štiričetrtinski takt
    mesure transitoire prehoden ukrep
    appareil masculin de mesure merilni aparat
    demi-mesure polovičen ukrep
    mesure d'attente, provisoire začasen ukrep
    s'adonner sans mesure aux sports čezmerno se predajati športom
    avoir deux poids et deux mesures imeti dve meri, biti pristranski
    avoir le sens de la mesure imeti občutek za mero
    n'avoir pas de mesure, manquer de mesure ne imeti, ne poznati mere
    battre la mesure udarjati takt
    combler la mesure napraviti mero polno
    combler la mesure de quelque chose tirati do skrajnosti
    dépasser la mesure prekoračiti mejo
    donner (toute) sa mesure (figuré) pokazati, kaj znamo
    être en mesure de, pour faire quelque chose biti sposoben, moči kaj napraviti
    faire mesure comble navrhati
    faire bonne mesure dati dobro mero (kupcu)
    faire un costume sur mesure napraviti obleko po meri
    se faire donner un emploi du temps sur mesure (dati) si napraviti urnik specialno zase
    garder la mesure (znati) zadržati mero; musique držati takt, ostati v taktu
    jouer en mesure igrati v taktu
    marquer la mesure dajati takt
    se mettre en mesure usposobiti se
    passer toutes mesures prekoračiti vse (dovoljene) meje
    prendre les mesures de quelque chose izmeriti kaj
    prendre des mesures podvzeti ukrepe
    prendre mesure vzeti mero (krojač)
  • moderación ženski spol brzdanje, zmernost, umerjenost
  • modérantisme [-rɑ̃tism] masculin, politique umerjenost, zmernost
  • moderateness [mɔ́dəritnis] samostalnik
    zmernost, umerjenost, primernost
  • moderatezza f umerjenost, zmernost
  • moderātio -ōnis, f (moderārī)

    1. umerjanje, obj. = krotenje, brzdanje, uravnavanje, obvladovanje: cupiditatum Corn., languentis populi incitatio et effrenati moderatio Ci., mundi divina in homines m. Ci., oculorum est quaedam magna m. Ci. živost, ki jo zmore človek dajati očem; occ.
    a) omejitev, omejevanje: rei familiaris Ci.
    b) skladnost, usklajenost, harmonična umerjenost: pronuntiatio est ex rerum et verborum dignitate vocis ac corporis m. Ci.

    2. umerjanje v delu in nedelu subj.
    a) (v fizičnem oziru) zmernost, previdnost: moderatio in cibo quoque adhibenda est Cels., habitā scilicet eadem moderatione, quae hic quoque necessaria est Cels.
    b) (v duševnem in nravstvenem oziru) gospodovanje (oblast) nad seboj, premagovanje samega sebe, umerjenost, vzdržnost, skromnost (v govorjenju, izražanju), spodobno, taktno vedenje, spodobnost, taktnost, pravičnost, blagost, milost, prizanesljivost idr. (naspr. superbia): Q., novi moderationem animi tui et aequitatem Ci., meam cum in omni vitā, tum in dicendo moderationem modestiamque cognostis Ci., hac uti moderatione dicendi Ci. takole skromno se izraziti, continentia et moderatio (naspr. superbia et lascivia) Cu., temperantia et m. naturae tuae Ci. ep. umerjenost in taktnost tvoje narave, tranquilla moderatio imperii L., m. clementiaque regis Cu.

    3. metaf. prava mera, pravo razmerje, umerjenost, skladna uravnava, skladnost: conflagrare terras necesse est moderatione (sc. aëris) sublatā Ci., temperatio lunae caelique m. Ci., numerorum m. ac pedum Ci. ritmična in metrična ubranost, vocis Ci. menjava (spreminjanje) glasu, modulacija.
  • moderation [mɔdəréišən] samostalnik
    ublažitev, popuščanje; vzdržnost, zmernost; hladnokrvnost, mirnost
    britanska angleščina, množina prvi javni izpit na oxfordski univerzi (za B.A.)

    in moderation zmerno
  • modération [-sjɔ̃] féminin umerjenost, zmernost; omiljenje (kazni), zmanjšanje, omejitev, oslabitev; commerce znižanje; technique dušitev, glušitev

    modération d'impôt znižanje davka
    faire preuve de modération pokazati umerjenost
  • modesty [mɔ́disti] samostalnik
    skromnost; spodobnost, sramežljivost, čednost; preprostost, zmernost
  • modicidad ženski spol umerjenost; zmernost, nizkost (cen)
  • modicità f zmernost, neznatnost, skromnost
  • modus -ī, m (prim. meditor, moderor, modestus)

    1. mera, merilo: modos, quibus metirentur rura, alius alios constituit Varr., omnia ad fortunae suae modum exigere Cu.

    2. occ. kot glasbeni t.t. časovna mera, takt, ritem, tonovski način, napev, melodija: lyrici O., modum dare remis O., flebilibus modis concinere Ci., in modum dicite, concinite Cat., vertere modum H. glas (ton) spremeniti, drugače uglasiti, saltare ad tibicinis modos L. po piskanju, po glasbi, fidibus Latinis Thebanos aptare modos H. tebansko = Pindarjevo = lirsko pesništvo, pindarsko liriko.

    3. konkr. mera, ki jo ima kaka stvar, velikost, dolžina, višina, širina, obseg, prostornina, množina, obilica idr.: Pl., Col., agri certus modus C., agri modus non ita magnus H., hastae modum duplicavit N., modum lateris (oprsje) ambire Macr., saepe etiam manibus nexis ex ordine trunci circuiere modum (obseg) O., vestis, pomorum ingens modus Cu. množina, obilica, mensurae N. velikost mere, ad hunc lunae modum Cu. po tej lunini meni, modum hominis excedere Cu., superare humanarum virium modum L., elatus supra modum (utesnjen stan) hominis privati L.

    3. metaf.
    a) mera = meja, cilj, konec: Stat., Vell., est modus in rebus (vse ima svojo mero), sunt certi denique fines H., finem et modum transire Ci., modus vitae Pr. določeni (namenjeni) konec (cilj) življenja (= gr. τοῦ βίου τέλος), sit modus exsilio Ci., Tibur sit modus lasso H., modum habere Pl. mero imeti, modum habere (adhibere) alicuius rei Ci. ali modum habere in aliquā re L. mero imeti (poznati) pri (v) čem, si modus adiceretur T. ko bi se občinstvo pri tem držalo mere, modum facere sumptibus, rebus secundis, irae L. ali laudi Cu. mejo (po)staviti, konec narediti čemu, ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati kaj, ovreti (ovirati); tako tudi modum statuere ali constituere alicui rei Ci., operi modum dare Eutr. delo končati, mihi non tam copia quam modus in dicendo quaerendus est Ci., extra (praeter) modum Ci. čez mero; z gen. gerundii: modum lugendi facere Ci.; pesn. z inf.: nec modus inserere simplex V.; occ. mera in cilj pri delu in nedelu, umerjanje, umerjenost, zmernost: modum adhibere N. mere se držati, poznati (imeti) mero, modum suae vitae habere Ter. uravnati si življenje, imitari caelestium ordinem vitae modo et constantiā Ci. z urejeno enakomernostjo (enoličnostjo) življenja, de cupiditatibus, de modo, de continentiā dicendum est Ci., neque modum neque modestiam victores habent S., sine modo modestiāque ali sine modo ac modestiā S., L.
    b) pravilo, predpis: aliis modum pacis ac belli facere L. predpisovati drugim mir in vojno = dajati zakone glede miru in vojne, in modum venti L. kakor dopušča (veje) veter, imperium magistratuum ad pristinum modum redigere Vell., hunc (sc. Lysiam) amplectuntur istius nominis modum Q. tega imajo njegovi častilci za vzor po njem imenovanega govorniškega sloga; occ. α) natančnejše določilo, dodano pri sklepanju kakega pravnega posla: sub hoc modo accipere fideiussorem Icti., insulam hoc modo, ut aliam insulam reficeres, vendidi Icti. β) testamentarno določilo, oporočno naročilo, kako naj prejemnik ravna z namenjenim mu volilom: sub modo legare Icti., donationes, quae sub modo conficiuntur Icti. γ) vnaprej določeni način izvajanja pri uvajanju služnosti: modum adici servitutibus constat Icti.
    c) način, vrsta: concludendi, hominis occidendi Ci., modus vitae Ci. način življenja (v nasprotju z m. vitae pod 3. a), si quis modus (sc. est) V. če je še mogoče, tali modo (tako) LXVII annos complevit H., temptat mille modis H., quibus modis S. s kakšnimi postopki (= sredstvi), ad hunc modum loqui C. takole; od tod modo, ad modum, in modum z gen. ali atrib. adj. kakor, kot, po, na: pecorum modo occidere T. poklati kakor ovce, servorum modo L., servilem in modum Ci. kakor sužnji, (po) suženjsko, vitri, torrentis modo Plin. Ci., non tuo hoc fiet modo Pl., po tvoje, po tvoji volji, humano modo peccare Ci., non tuo hoc fiet modo Pl. po tvoje, po tvoji glavi, sine meo me vivere modo Ter. po moji glavi, ad modum fugientium L., in paeninsulae modum circumlui (sc. mari) L., hostilem in modum Ci. sovražno, kakor sovražniki, perire in perpetuum modum Pl. na način, ki bo večno trajal, in picturae modum Sen. ph. Zveze: quo modo? Ci. na kak način? kako?, quonam modo? Ci. kako le? kako neki?, nullo modo Ci. nikakor ne, alio modo Pl. sicer, drugače, non eodem modo … quo Sen. rh. ne tako … kakor, quocumque modo Pr. na vsak način, vsekakor = quoquo modo Plin. iun., quodam modo Ci. nekako, tako rekoč, dejal bi, aliquo modo Ci. nekako, nekaj, quovis modo (po svoji volji) imperare Pr., omni modo Ci. prav prizadevno (živo), omnibus modis Kom. na vse načine, kakor le mogoče, v vsakem oziru, multis modis Kom., Ci. raznovrstno, mnogoter(n)o, v mnogoter(n)em oziru, mirum in modum C. čudovito, zelo, maiorem in modum Ci. več, bolj, miris modis Kom. čudovito, izredno, quem ad modum Ci. kako, kakor, eius ali huius modi Ci. te vrste, tak(šen), cuius modi Ci. katere (kak(r)šne) vrste, kak(r)šen, cuiusque modi Ci. vsake vrste, vsakršen, cuiusdam modi Ci. neke vrste, neki, cuiuscumque modi Ci. katere koli (kakršne koli) vrste, unius modi Ci. ene (iste) vrste, enoten; nekatere od teh zvez najdemo tudi v obl. ixpt.: eiusmodi, quomodo, quemadmodum.
    d) kot gram. t.t. vsaka glagolska oblika, poseb. naklon: faciendi, patiendi modus Q. tvorni, trpni način, infinitus m. Gell. nedoločnik, fatendi m. Q. (pri poznih slovničarjih indicativus m.) povedni naklon, povednik, indikativ, imperandi modus M. velelnik, velelni naklon, imperativ.
  • parsimōnia f

    1. varčnost; skromnost:
    usare parsimonia biti varčen

    2. pren. zmernost