Franja

furia -ae, f (furere)

1. (večinoma v pl.) besnost, blaznost, divjanje, ihta, togota: ob … furias Aiacis Oilei V. zaradi blaznosti (= blaznega dejanja), furiis accensus ac irā V., heu furiis incensa feror! V., ubi concepit furias evicta dolore V. je pobesnela, ergo omnis furiis surrexit Etruria iustis V. v pravični togoti, furiarum ac formidinis plena omnia ad hostes esse L.; o neosebnih subjektih: ventorum furiae V., Alcidae furiis exarserat atro felle dolor V., torrentum furiae Cl.; occ.
a) zaljubljena blaznost, pohotnost, (o živalih) pojanje, pojatev, pojatnost; pohlep, poželenje: muliebres furiae L. besna ženska strast, omne … genus … hominumque ferarumque et … pecudes … in furias ignemque ruunt V., nescia se furiis accubuisse novis Pr., furiis ardebant (equi) V., in furias agitantur equae O., quae passa est furias tauri Mart., cum primum mitigatā furiā laxaverunt oves animum Ap.; z objektnim gen.: furiae auri Sil.
b) navdušenost, navdahnenje, zamaknjenost: furiis agitata doloris, Bacche, tuas (furias) simulat O. tvojo bakhantsko navdušenost, tvoje bakhantsko divjanje, furiae honestae Stat. hvalna navdušenost, furiae Cassandrae V. prerokovanja, prerokbe.

2. pooseb. Furia, večinoma v pl. (ker so tri: Allecto, Megaera in Tisiphone) Furija, boginja maščevanja, boginja maščevalka. Rimske Furije (poosebljena slaba vest) so istovetne z grškimi Evmenidami (Eumenidēs, Εὐμενίδες), ki ženejo ubežnega hudodelca v besnost; rimski pesniki jih opisujejo kot ženske s plamenicami, s kačami v rokah in v laseh, z biči, spletenimi iz kač, opasane s kačami: eos (parricidas) agitent Furiae Ci., Furiarum maxima (= Megaera) V., scelerum Furiis agitatus Orestes V., agitantibus Furiis sororis ac viri (interfectorum) L., Furias fraternas concita L. razdraži Furije, da maščujejo bratov zločin; a Furije so tudi bitja, ki človekov že zlobni um ženejo k vedno hujšim pregreham: Furiae Catilinae Ci. zli duh Katilinov.

3. metaf. (o besnih, brezumnih ljudeh) furija, zli duh: illa furia ac pestis patriae Ci. ali illa furia muliebrium religionum Ci. ep. (o Klodiju), tantum maledicit utrique vocando hanc furiam (Furiam) H., hunc iuvenem (sc. Hannibalem) tamquam furiam facemque huius belli odi L.

genie [dží:ni] samostalnik
zli duh, vampir

hell-hound [hélhaund] samostalnik
zli duh
figurativno pesjan, vrag, demon

ìfrīt -íta m, ìfrīz -íza m (t. ifrit, ar.) dial. zli duh, demon, nasilnež, silak: ne zadirkuj ga, ifrit je on po naravi, pa će ti zlo nanijeti

incube [ɛ̃küb] masculin môra; zli duh ali demon

ingegnaccio m (pl. -ci)

1. zli um

2. nebrzdan um

jetta(tura) ženski spol italijansko urok, zli pogled

lārva (stlat. lārua) -ae, f (menda iz *lāsou̯a, sor. z Lār2, torej = podobo ali zunanjost lara noseča)

1. zli duh, duhovín(a), pošast, strah = strašilo; larvae, nekakšno nasprotje larov, so imeli Rimljani za vznemirjajoče duhove pokojnikov in so si jih predstavljali v podobi okostnjakov: Sen. ph. (Apocol.), Amm., laruae stimulant virum Pl., larvā vel aliquo diro numine immisso Ap. (prim. Ap. De deo Socratis 15); kot psovka = spaka, grdoba: etiam loquere, larua? Pl., larvas sic istos percolopabant, ut … Petr.

2. meton.
a) krinka, ličilo, maska gledaliških igralcev: nil illi larva aut tragicis opus esse cothurnis H.
b) okostnjak, ogrodje, skelet: larvam argenteam attulit servus Petr.

Mutwille, der, objestnost; namernost, zli namen; zlonamernost

nèljudjé neljudi m mn. neljudi, zli ljudi, izrodi

sortilēgio m (pl. -gi)

1. čaranje, zli čar

2. vedeževanje

stùhāć -áća m, stȕha ž mitol. gozdni zli duh, divji mož

succubus množina succubi [sʌ́kjubəs, -bai] samostalnik
ženski demon, ki spolno občuje s spečimi osebami; demon, zli duh; vlačuga, deklina

Vē-iovis -is, m (vē, vae in Iovis) Vejóvis = zli Jupiter, staro rimsko maščevalno božanstvo, ki so ga istovetili s podzemeljskim Jupitrom (= Plutonom) ali Apolonom: Ci., Gell., Amm. — Star. soobl. Vē-diovis -is, m Vedijóvis: Varr., O. (pri katerem je Vediovis = mali Jupiter, Jupiter kot otrok; prim. vae-grandis); poznejša soobl. Vē-dīus -iī, m Védij: M.

zlòduh m zli duh, demon

демон m demon, zli duh

нечистый nečist, nesnažen, umazan; nečistokrven; nenatančen; nepošten; m hudič, zli duh;
нечистый дух, нечистая сила hudobec, hudič;
нечистое дело sumljiva stvar;
он нечист на руку nima čistih rok, krade;
нечистая совесть slaba vest

нечисть f zli duhovi, čarovnice itd.; golazen; (pren.) sodrga, svojat

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

ángel angel; seraph; cherub

dobri (zli) ángel good (bad ali wicked) angel
padli ángel a fallen angel
ángel smrti angel of death
ángel varuh guardian angel