Franja

Zadetki iskanja

  • aurō -āre -ātus (aurum) (po)zlatiti, z zlatom prevleči: Tert., Prisc.; sicer le kot adj. pt. pf. aurātus 3 pozlačen, z zlatom opremljen (prevlečen, pretkan, okrašen, ozaljšan): currus Ci., navigium, columnae Cu., metalla Lucr., statua L., lyra O., Pr., vestes O. ali amictus O., Prud. ali chlamys V. z zlatom pretkan(a), sinus O. z zlatom okrašeno, z zlato zaponko zapeto, frons V., tempora V. z zlato čelado pokriti, milites L. s pozlačenimi ščiti, imperator L. z zlatom nakiten, aurata (puella) O. oblečena v obleko, pretkano z zlatom, ali z zlatnino nakitena: Pl., guttae Plin.; (o žrtvah, katerim so pozlačevali rogove): bos auratus L. s pozlačenima rogovoma, cornua bovis aurata L., hostia auratior Tert.; od tod o rečnem bogu Eridanu: auratus cornua (grški acc.) V. zlatorogi; zlat: monilia O.
  • aurōsus 3 (aurum) zlatonosen, zlatu podoben, zlat(en): Plin., Plin. Val., Veg., Lamp., Eccl.
  • biondo

    A) agg.

    1. plavolas, svetel; svetlo rumen (brada, lasje); zlat (žito):
    il metallo biondo pren. zlato
    il biondo dio Apolon

    2. svetlolas (oseba):
    bambino biondo svetlolas otrok

    B) m

    1. svetla barva (med rumeno in svetlo kostanjevo); zlata barva

    2. (f -da) svetlolasec, svetlolaska:
    una bella bionda lepa svetlolaska

    C)
    bionda f ➞ bionda
  • chrȳseus 3 (gr.χρύσεος) zlat: basiliscus Ap. h. zlatenkasti; subst. chrȳsea -ōrum, n zlatnina: Mart. (dobi se tudi chrȳsia).
  • dorado pozlačen; zlat(orumen)

    edad dorada zlati vek, zlata doba
    dorado m pozlatitev
    el Dorado eldorado, zlata dežela
    el dorado becerro zlato tele
  • dorato agg. pozlačen; zlat
  • gold2 [gould] pridevnik
    zlat, iz zlata

    gold backing on currency zlato kritje valute
    gold brick prevara
    to sell a gold brick ogoljufati
  • Gold- zlat, zlato-
  • goldartig zlat
  • goldblond zlat
  • golden [góuldən] pridevnik
    zlatorumen, zlat, bleščeč; dragocen

    golden age zlati časi
    golden bridge častni umik
    golden balls zlate krogle (znak zastavljalnice)
    golden calf zlato tele
    golden eye zoologija zimska raca
    golden fleece zlato runo
    golden mean zlata sredina
    golden hours zlati časi
    golden opportunity sijajna priložnost
    golden pheasant zoologija zlati fazan
    golden oriole kobilar, vuga
    golden wedding zlata poroka
  • golden zlat (tudi figurativ); goldene Mitte zlata sredina; goldener Schnitt zlati rez; goldene Regel zlato pravilo; Goldenes Frauenhaar Pflanzenkunde lasasti kapičar; das goldene Kalb zlato tele; goldene Berge versprechen obljubljati hribe in doline/zvezde z nebes
  • goldig zlat (samo figurativ)
  • mattgold zlat (brez leska)
  • Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

    I. ime makedonskih kraljev

    1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. Od tod adj.
    a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
    b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

    2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

    3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N.

    II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust.

    III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

    1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

    2. Oktavijanov očim: C.
  • roseate [róuziit] pridevnik (roseately prislov)
    poln rož, rožnat
    figurativno zlat; blesteč, sijajen; optimističen, rožnat, obetaven

    roseate hopes lepa upanja
    roseate views optimistični nazori (vidiki)
  • rútilo zlat, kot zlato
  • Saturnian [sætə́:nian]

    1. samostalnik
    prebivalec Saturna

    Saturnians množina saturnijski stihi

    2. pridevnik
    astronomija saturnijski, saturnovski
    poetično srečen, zlat

    Saturnian age zlata doba
    Saturnian reign srečna doba vladanja
  • solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. (prim. salvus in sollus)

    1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

    2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

    3. metaf.
    a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
    b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).
  • sunny [sʌ́ni] pridevnik (sunnily prislov)
    sončen; jasen kot sonce, svetel, sijoč
    figurativno zlat
    figurativno veder, vesel, srečen

    sunny exposure sončna lega
    a sunny disposition vedra narava (značaj)
    sunny locks zlati kodri
    a sunny room sončna soba
    a sunny smile veder, vesel nasmeh
    the sunny side (of life) sončna, lepa stran (življenja)
    to be on the sunny side of 50 ne še biti 50 let star
    to look on the sunny side of things videti (le) lepo stran življenja, vedro gledati na življenje