Franja

parlementer [-mɑ̃te] verbe intransitif parlamentirati, pogajati se s sovražnikom; skušati se zlepa poravnati, zediniti s kom; familier dolgo se pogovarjati, razgovarjati

катанье n gl. катание; не мытьём, так катаньем če ne pojde zlepa, bo šlo zgrda

addomesticare v. tr. (pres. addomēstico)

1. krotiti, udomačiti (tudi pren.):
addomesticare animali udomačiti živali
quel ragazzo va addomesticato con le buone dečka je treba ukrotiti zlepa

2. navaditi, priučiti:
addomesticare qcn. alle proprie abitudini priučiti koga naših navad

amiable [amjabl] adjectif prijateljski

à l'amiable po prijateljsko, zlepa
arrangement masculin à l'amiable prijateljska, mirna poravnava
vente féminin à l'amiable prostovoljna prodaja

amore m

1. ljubezen:
amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
amore per un amico ljubezen do prijatelja
essere tutto amore biti naklonjen
per amore o per forza zlepa ali zgrda
d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
per amore di qcn. komu na ljubo
fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
per amore di qcs. zaradi:
per amore di pace zaradi ljubega miru
amore di sé sebičnost
amor proprio samoljubje

2.
amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

3.
amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

4. ljubezen, navezanost, pohlep:
amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

5.
è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
canta che è un amore čudovito poje

6.
amori pl. ljubezenske dogodivščine:
non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec

bastone m

1. palica:
bastone nodoso grčava palica, gorjača
bastone da passeggio sprehajalna palica
bastone animato votla palica s skrito konico
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti

2. znak dostojanstva, avtoritete:
bastone di maresciallo maršalska palica
bastone vescovile škofovska palica
avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi

biegen (bog, hat gebogen) (sich se) kriviti, ukriviti (tudi Technik), zvijati, upogibati, upogniti (sich se); biegen um zavijati, zaviti (okoli); grammatisch - Nomina: sklanjati, Verben: spregati; sich vor Lachen biegen zvijati se od smeha; auf Biegen oder Brechen zlepa ali zgrda

bien dobro, prav; rad; zelo, mnogo; da, seveda, pač

ahora bien sedaj pa, torej, pač
(de) bien a bien, por bien zelo rad
de bien en mejor vedno bolje
por bien o por mal rad ali nerad, zlepa ali zgrda
más bien rajši
y bien no, torej
y bien ¿ qué noticias corren? kaj je torej novega?
¡bien! ¡bien! ¡bien! da, že dobro (grožnja)
bien mirado prav za prav
la gente bien fini ljudje, smetana družbe
bien anduvimos tres horas dolge tri ure smo hodili
dices bien imaš prav
bien lo decía yo to sem jaz takoj rekel
bien es verdad res je
¡bien está! prav (je)!
bien (así) como tako ... kot
(a) bien que četudi, dasi
no bien komaj
no bien... cuando komaj (brž ko) ... že ...
bien... bien ali ... ali, bodisi ... bodisi
bien sea (fuese)... o bodisi, da ..., ali ...

Brechen, das, lomljenje; (Erbrechen) bruhanje; ➞ brechen; auf Biegen und Brechen zlepa ali zgrda

bueno dober, prijeten; zadovoljen; zdrav; velik, močan; uporaben; zadosten; lep, posrečen; preprost

bueno de comer okusen
a la buena pošteno, odkrito (srčno)
¡bueno es él para bromas! z njim se ni šaliti
de bueno a mejor vedno bolje
dar por bueno odobriti
no estar bueno de la cabeza (pol)nor biti
hace bueno lepo vreme je
hacer buena alguna cantidad neko vsoto v dobro zapisati
hacer buena a/c nekaj dokazati, odobriti
¡tanto bueno por aquí! dobrodošel!
¿adónde bueno? kam pa (greš)?
¡buena es ésa! ta je (pa) dobra!
a buenas, por la buena, por buenas zlepa, prijateljsko; rad, voljno
de buenos (a primeras) na prvi pogled, sprva, najprej; tjavdan; prav za prav
buenas letras lepe znanosti
estar de buenos biti dobro razpoložen
¡buenos días! dober dan!
cogí un susto de los buenos pošteno sem se ustrašil

buōno¹

A) agg.

1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa

2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje

3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno

8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se

10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

B) m (samo sing.)

1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo

2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli

composer [kɔ̃poze] verbe transitif sestaviti, sestavljati; napisati; komponirati, uglasbiti; razporediti, pripraviti; narediti, kombinirati; zavrteti (telefonsko številko); typographie staviti; verbe intransitif poravnati se, pogoditi se (avec quelqu'un s kom), sporazumeti se, paktirati; pisati šolsko nalogo

se composer de biti sestavljen iz; delati se, formirati se; (vieilli) obvladovati se, zbrati se
machine féminin à composer stavni stroj
composer une sonate komponirati sonato
composer un roman (na)pisati roman
composer des vers (s)pesniti, delati stihe
composer un remède, un plat napraviti zdravilo, jed
composer un numéro téléphonique zavrtiti telefonsko številko na številčnici
composer avec ses créanciers poravnati se s svojimi upniki
composer avec ses adversaires pogoditi se s svojimi nasprotniki
composer avec sa conscience pomiriti se s svojo vestjo
composer à l'amiable zlepa se pobotati
les élèves sont en train de composer (en mathématiques) učenci ravno pišejo (matematično) šolsko nalogo
la maison se compose de trois étages hiša ima tri nadstropja

cum², st.lat. com (prim. gr. ξύν, σύν s, z, κοινός = ep. ξυνός skupen) Com ostane nespremenjen pred labiali m, b, p in deloma pred samoglasniki: committere, combibere, comparare, comedere; med dvema samoglasnikoma in pred ng izgine m: coarguere, coemere, coercere, coire, cohaerere, cohibere, cognatus, cognoscere; včasih se samoglasnika stopita: cōgere iz coagere, cōpia iz coopia, coetus iz coitus, coepere (coepio) iz coipere in to iz coapere (coapio); pred palatalom i (= j), pred guturali in dentali ter pred labialoma f, v se m priliči v n: coniungere, coniugium, conicere (=conjicere), concurrere, congerere, conqueri, conducere, contendere, confirmare, connectere (toda bolje cōnectere), conserere, consul, con-sulere, convenire, conviva; likvidama se popolnoma priliči: colligere, colloqui, corruere, corrigere.

A. adv. (le v zloženkah) v pomenu

1. vkup, skupaj, skupno: dii consentes, continuus, concurrere, confluere, convehere, convenire, convocare, copia.

2. vkup = na tla, na drobno, na kose: collabi, concĭdere, concīdere, confindere, consecare, conscindere; pren. cohorrēre, cohorrescere.

3. vkup = drug ob (na) drugega, med seboj: collidere, contingere, contiguus, configere, colloqui.

4. skupno, vsi skupaj (sprva za označevanje množine, potem preneseno na posamezne pojme): conclamant omnes L., id omnium iussu comprobatur L., senatus cunctus consurgit Ci., consurrexit consul L., consurgens e convivio Caesaris T., complorare idr.

5. s, z = hkrati, obenem, so-, pri-: coheres, collibertus, competitor, conservus (conserva), cognomen, eum collaudat ac petit N. (prim. sl. zloženke: sodedič, soosvobojenec, sosed, sopriča, priimek).

6. čisto, docela, popolnoma, povsem, vseskozi: comedere, consumere, conficere, complere, concutere, compos idr.

B. praep. pred abl. (le pesn. tudi za njim: sanguine cum soceri O.). Osebnemu in povratno-osebnemu zaimku se pritika: mecum, tecum, secum, nobiscum, vobiscum; klas. večinoma tudi oziralnemu zaimku: quocum, quacum, quibuscum, pesn. in pri N., L., Cu. in Vell. tudi cum qua, cum quibus.

I.

1. s, z v pomenu spremstva, sožitja, druženja: semper ille antea cum uxore, tum sine ea Ci., nec … quaerere socios, cum quibus spem integram communicati non sint L., tecum venitque manetque; tecum discedet O., cum quîs (= quibus) simul ipse resedit O.; precej pogosto pri glag. mujenja (bivanja, prebivanja ipd.): esse, agitare, habitare, cenare, dormire, vivere cum aliquo, pa tudi pri glag. premikanja (hoje, pošiljanja ipd.): ire, abire, redire, cedere, mittere, dimittere, praemittere cum aliquo, secum ducere (deducere) aliquem idr.; (tudi o stvareh): semper aliquid secum afferunt tuae litterae Ci. ep., cum omnibus suis carris sequi, cum impedimentis venire C., aliquem cum litteris dimittere S., Polydorum auri quondam cum pondere magno infelix Priamus furtim mandarat alendum Threicio regi V. Pomni: Valerius cum exercitu in Aequos profectus L. z vojsko = v spremstvu vojske, spremljan od vojske, tako tudi: rex Hellespontum cum exercitu transiit, consul iam cum legionibus mare traiecit, duumviros navales cum classe Pisas ire, cum legionibus suis Pisis hiemare L.; toda: Caesar ea legione, quam secum habebat, militibusque, qui ex provincia convenerat, murum fossamque perducit C. ali: cum (consul) Pisas navibus venisset L.; v zadnjih dveh primerih so legio, milites in naves sredstvo (ne spremstvo) in zato stojijo v abl. instrumenti. Včasih pomeni cum s kom, v spremstvu koga = pod poveljstvom koga, pod nadzorstvom, varstvom, pokroviteljstvom, zaščito, stražo: nihil esse negotii … legionem, quae cum Cicerone hiemet, interfici C., eā (sc. viā) cum Magone equites Hispanorum praemissos L., reliquos cum custodibus in aedem Concordiae venire iubet S.; tako tudi: cum diis volentibus Ca. ali volentibus cum magnis diis Enn. ali cum diis bene iuvantibus L. ali cum superis Cl. pod varstvom (zaščito) … bogov, s pomočjo … bogov, v božjem imenu.

2. s, z v pomenu enotnosti, skupnosti, nerazdružljivosti pri vseh glag., ki označujejo (z)vezanje, skladanje, ujemanje, npr.: cum aliquo iungere, coniungere, conectere, sentire, consentire, congruere, in pri njihovih nasprotjih, npr.: cum aliquo disiunctum esse, distractum esse, differre, discrepare, dissentire, dissidēre. Poseb. v pomenu s čim ali kom vred: penetralia cum sacris O., cum satis (s setvami) arbusta simul O., Olympus cum dis O., ipse cum curru Cu. V tem pomenu cum opisuje in krepi
a) vezniško zvezo (z et, -que, ac, atque): in tabernaculo sellam auream cum sceptro et diademate iussit poni N. = sellam auream et sceptrum et diadema (troje kraljevskih znamenj), risus cum hilaritate coortus est N., negaretis hoc mihi cum diis L., Liber pater et cum Castore Pollux H., deum Palaemona dixit cum matre Leucotheē O. njega in (tudi) njegovo mater, Maenala transieram … et cum Cyllene gelidi pineta Lycaei O.; od tod tudi: abi hinc cum donis tuis tam lepidis Ter., abi hinc cum immaturo amore ad sponsum L., abi hinc cum tribunatibus et rogationibus tuis L. poberi se ti in tvoja tribunstva … Zaradi tega vezniškega pomena se vsa zveza pojmuje za množinsko in se zato (včasih) sklada s predik. v pl.: Demosthenes cum ceteris erant expulsi N., at Romae Lentulus cum ceteris … constituerant S., dux cum aliquot principibus capiuntur L., clamor cum plausu immplevere domos O.
b) pesn. se ta cum uporablja v smislu atrib. zveze: effigies nullo cum corpore O. brez telesa = breztelesna podoba, dapes cum sanguine O. krvava pojedina, teque pater Tiberine tuo cum flumine sancto Enn. ali genitor cum flumine sancto V.

3. s, z v pomenu skupnosti: quid mihi tecum (sc. est)? Ci. kaj je nama skupnega? quid mihi, inquit, cum ista summa sanctimonia ac diligentia? Ci., alia omnia sibi cum collega (esse) ratus L. da ima vse druge dolžnosti skupaj s tovarišem, unum imperium unumque magistratum habere cum ipsis L., quo magis mecum laetere V. tako kakor jaz, quod mecum ignorat H. česar ne ve kakor jaz ne; cum prīmīs = in prīmīs (imprimis) posebno, predvsem, pred vsem drugim: homo domi suae cum primis locuples Ci., sapiens videlicet homo cum primis nostrae civitatis Crassus ap. Ci., area cum primis ingenti aequanda cylindro V.; occ. v pomenu občevanja ali skupnega delovanja (sodelovanja) s kom = skupaj, v zvezi, zvezan, občujoč s kom, ob sodelovanju koga;
a) v prijateljskem smislu: cum aliquo se delectare ali se oblectare Ci., cum aliquo agere, loqui, colloqui, reputare Ci., od tod tudi secum reputare Ci. (sam) pri sebi; foedus, pacem facere cum aliquo Ci., quicum (= quocum) familiaritas fuerat, societas erat Ci., orationem habere cum multitudine Ci., facere cum aliquo Ci., N. idr. = stare cum aliquo N., L., O. na strani koga stati, koga pristaš biti, potegniti s kom, Varro cum iis, quas habebat, legionibus ulteriorem Hispaniam tueatur C., praedas bellicas imperatores cum paucis diripiebant S., nihil cum potentiore iuris humani relinquitur inopi L.
b) v sovražnem smislu: cum aliquo pugnare Ci., N., L. ali confligere Ci., L. ali congredi C., N., Iust., Aur. ali contendere Ci., C., S. ali dimicare N., Corn., proelium committere cum aliquo Pl., Ci., C., N. idr., bellum gerere cum aliquo Ci., C., N., L. idr., causam belli cum Boccho habere S., rixa cum Lapithis H., nobiscum certate! O., queri cum aliquo O. pričkati se s kom. Redk.: adversus regem bellum gessit cum Aegyptiis N. zoper kralja na strani Egipčanov, v zvezi z Egipčani, tako tudi: arma ferre cum aliquo contra aliquem N.

4. s, z v pomenu imajoč kaj na (pri) sebi, oskrbljen (opremljen, oborožen) s čim, oblečen (odet, pokrit, obut) v kaj: illum dicis cum armis aureis Pl., esse cum catenis Pl. verige nositi, esse cum telo Ci. oborožen biti (kar je bilo v Rimu prepovedano), domi Caesaris deprehensum esse cum sica Ci., cum gladio cruento comprehensum esse in illo ipso loco Ci., cum telis impetum facere in aliquem Ci., cum armis, cum ferro eruptionem facere C., muliones cum cassidibus C. s čeladami na glavah, cursitare cum Sicyoniis (sc. calceis) Cor. v sikionskih čevljih, in hac officina praetor (Verres) … cum tunica pulla sedere solebat et pallio Ci., madidā cum veste gravatus V., cum bis trium ulnarum toga H., stabant cum vestibus atris O. v črnih oblačilih, agnus biceps cum quinque pedibus natus, porcus cum capite humano natus L., cum gravi vulnere ferri ex proelio, referri in castra L., cum febri domum redire Ci., navigare cum (v, na) navigio Ci. ep., esse cum imperio Ci. neomejeno oblast (vrhovno poveljstvo) imeti, tako tudi: aliquem cum imperio habere apud exercitum N. ali nemo cum imperio aut magistratu tenderet quoquam Suet. (esse in imperio = kako višjo državno službo opravljati); esse cum libro Ci. knjigo v rokah imeti, aliquem cum auro mittere S., aliquem pingere cum clipeo Plin., elephanti cum turribus Gell.; (o stvareh): salinum cum sale Pl., olla cum aqua Cu., duo pocula non magna, tamen cum emblematis Ci., naves cum commeatu C., scrinium cum litteris S., currus cum falcibus Gell.; v zvezi z num. ord. za označevanje obroditve: ager efficit cum octavo, cum decimo Ci. prinaša (rodi) osmeren, deseteren sad, ut ex eodem semine aliubi cum decimo redeat, aliubi cum quinto decimo Varr., cum centesima fruge agris fenus reddente terrā Plin.

5. cum označuje orodje ali sredstvo, ki spremlja dejanje; včasih je tak cum aliqua re le pojasnjujoče dopolnilo: acribus cum armis confligere Luc. ap. Non., silentio facto cum maxima voce conclamat Quadr. ap. Gell., ista cum lingua culos lingere Cat., caede caudam cum tabula aliqua non ponderosa P. Veg.; tako tudi gram. scribi cum littera quadam, npr.: terra in augurum libris scripta cum R uno Varr.

II.

1. v časovnem pomenu = hkrati z (s), obenem z (s), takoj (precej) po: abs te abii hinc hodie cum diluculo Pl., cum prima luce (tudi cum primo luci) Pomponii domum venisse dicitur Ci., cum ipsa luce Cu., cum primo lumine solis V. s prvim svitom, cum die surgente V. ko se je danilo, ob ranem jutru, cum die surgere O. s svitom, cum primo mane Leptim vehi Auct. b. Afr., exit cum nuntio Crassus C. takoj ko je prejel sporočilo, cum his nuntiis Roman ad consulendum redit L., nudo cum corpore patuit crimen O. takoj ko se je razgalila, cum tua vita Cu.; pogosto pesn.: cum sole V., cum luce O., cum sidere Cat.; cum okrepljen z adv.: pariter cum ortu (occasu) solis S., simul cum sole expergisci Ci., simul cum occasu solis egredi S., simul cum domo designavit templo Iovis fines L.

2. v načinovnem pomenu označuje postranske istodobne okoliščine = s, z, med čim, ob čem, ne brez; veže se ali s samim subst. ali s subst. v zvezi z atributom ter opisuje pogosto adv. modi: beate vivere, id est cum virtute vivere Ci. krepostno, pars deprehensa … cum cruciatu necabatur C. mučno, cum clamore in forum curritur L. kriče, cum silentio audiri ali ad aliquem convenire L. molče, tiho, saucios cum cura reficere S. skrbno, cum (magna) cura Ci. (prav) skrbno, cum (bona) gratia Ci. prav zlepa, prav z dobrim, cum (bona) pace Ci. povsem mirno, bona cum venia Ci. ali cum bona venia L. milostno, pa tudi = s slovesom (gl. venia), semper magno cum metu incipio dicere Ci., aliquid magno cum gemitu civitatis auferre Ci., obsides summa cum contumelia extorquere C., multis cum lacrimis obsecrare C. s solznimi očmi, magno cum periculo fugere C., maiore cum labore bellum conficere N. z večjim naporom, cum aliquo militum detrimento C. z znatno izgubo, summa cum laude C., summa cum celeritate ad exercitum redire Hirt., cum gratulatione et ingenti favore populi domum reduci L., cum multo sanguine Cu., legata ex testamento Iuliae Augustae cum fide ac sine calumnia repraesentata persolvit Suet.; cum označuje posledico, učinek = na (v) kaj: venit Lampsacum sum magna calamitate et prope pernicie civitatis Ci., magno cum periculo futurum, ut … C., quo factum est, ut … (Miltiades) Athenas magna cum offensione civium suorum rediret N. na veliko nejevoljo, maxima cum offensione patrum abire consulatu L., quo die ad Alliam cum exitio urbis foede pugnatum L., cum dolore Persarum Cu. Perzijcem v žalost. Načinovni pojem je opisan s konsekutivnim stavkom: ex insperato gaudium adfulserat cum eo, ut appareret … L. in to tako, da se je obenem pokazalo.

3. v omejevalnem pomenu = le z (s), toda le z (s): quibus videmus optabiles mortes fuisse cum gloria Ci. le če je bila slavna, ei omnia cum pretio honesta videbantur S. če je le (kaj) neslo; omejitev izraža finalni stavek: cum eo, ut … , cum eo, ne … , tudi cum eo, quod = (toda) le s tem pogojem (pridržkom), da (ne) … : Antium nova colonia missa cum eo, ut Antiatibus permitteretur L., cum eo tamen, ne quis … hoc cotidianum habeat Cels., obsequor voluntati tuae cum eo, ne dubites id opus geometrarum magis esse quam rusticorum Col., sit sane, quoniam ita tu vis, sed tamen cum eo, credo, quod sine peccato meo fiat Ci. ep., do tempori, ne hirta toga sit, … ne intonsum caput, … cum eo, quod … eadem speciosiora quoque sint, quae honestiora Q.

différend [diferɑ̃] masculin spor, nesoglasje

avoir un différend avec quelqu'un biti v sporu, v nesoglasju s kom
régler un différend à l'amiable poravnati spor zlepa
porter un différend en justice predložiti spor sodišču

dinozaver samostalnik
1. (izumrli plazilec) ▸ dinoszaurusz
2. lahko izraža negativen odnos (o nesodobnosti ali zastarelosti) ▸ dinoszaurusz, őskövületObčasno se najde kak dinozaver, ki misli, da so ženske v informacijski tehnologiji lahko le dobre tajnice, ki obvladajo pisarniške programe. ▸ Időnként akad olyan őskövület, aki azt hiszi, hogy a nők az információs technológiában csak jó titkárnők lehetnek, akik értenek az irodai szoftverekhez.
Kljub vsem tehnologijam ostajam eden redkih dinozavrov, ki je zvest papirju in navadnemu svinčniku ▸ Minden létező technológia ellenére én azok közé a ritka dinoszauruszok közé tartozok, aki hűek a papírhoz és ceruzához.
V tem trenutku so v središču pozornosti enodružinske hiše, ki so praviloma pravi dinozavri, ko gre za učinkovito izkoriščanje energije. ▸ Jelenleg azok az egycsaládos házak vannak a figyelem középpontjában, melyek általában igazi dinoszauruszoknak számítanak, ha a hatékony energiafelhasználásról van szó.
Njegovi košarkarji že vrsto let poslušajo, da so prestari in pravi dinozavri v sodobni košarki, vendar se zlepa ne dajo. ▸ A kosarasai már évek óta azt hallgatják, hogy túl öregek és a modern kosárlabdában igazi dinoszauruszoknak számítanak, bár nem adják meg magukat egykönnyen.
OZN je dinozaver, ki ga usmerja demokratični kapitalizem in njegov denar. ▸ Az ENSZ olyan őskövület, melyet a demokratikus kapitalizmus és annak pénze irányít.

douceur [dusœr] féminin sladkost; mehkoba, milina; blagost; prijaznost; potrpežljivost; (srčni) mir, zadovoljstvo; technique kovnost, mehkost; pluriel sladkarije, slaščice; dobrikanje, laskanje, sladke besede; napitnina

en douceur lahno, rahlo, obzirno, (čisto) mirno, previdno, pazljivo
plus fait douceur que violence (proverbe) zlepa dosežeš več kot s silo

družbeno omrežje stalna zveza
(spletna aplikacija) ▸ közösségi hálózat, közösségi háló
Na družbenih omrežjih se prah okrog spornega žreba zlepa ni polegel. ▸ A közösségi hálózatokon nem csillapodott egykönnyen a botrányos sorsolás miatti felháborodás.
Sopomenke: družabno omrežje

espanto moški spol strah, preplašenost; grozeča kretnja; začudenje; ameriška španščina duh, prikazen

estar curado de espanto(s) ne se zlepa ustrašiti

force [fɔrs] féminin sila, moč, jakost; avtoriteta; električni tok; koncentracija (tekočine); (duševna) sposobnost, talent; pluriel bojne (vojne) sile

force argent mnogo denarja
à force de s ponavljanjem
à force de chercher z vztrajnim iskanjem
à force de bras, de travailler z delom svojih rok, z vztrajnim delom
à toute force z vso močjo (silo), brezpogojno, za vsako ceno, absolutno
dans la force de l'âge v najlepših letih
dans toute la force du terme v res pravem pomenu besede
de toutes ses forces z vsemi močmi, na vso moč, na vse kriplje
de force, par force s silo, po sili, nasilno
de gré ou de force zlepa ali zgrda
de vive force s silo, na prvi mah
en force v velikem številu, militaire z znatno vojaško silo (četami)
force est de (+ nedoločnik) treba je
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
camisole féminin de force prisilni jopič
maison féminin de force kaznilnica
politique féminin de force politika sile (pesti)
tour masculin de force težavna vaja, naloga; sijajen uspeh ali rezultat, velik podvig
travailleur masculin de force fizičen delavec (krepkih mišic)
forces aériennes zračne bojne sile
force attractive, d'attraction privlačna sila, privlačnost
force brutale, centrifuge, hydraulique brutalna, centrifugalna, vodna sila
force d'habitude moč navade
force de frappe (militaire) udarna moč (moderno, zlasti atomsko orožje)
force d'inertie vztrajnostna sila, vztrajnost
force majeure višja sila
force motrice gonilna, pogonska sila
forces navales pomorske bojne sile
forces d'occupation zasedbene, okupacijske sile
force de pesanteur težnost
force portante nosilnost
force publique, forces de police javne varnostne sile
force rétroactive retroaktivna moč
forces de terre et de mer kopne in pomorske bojne sile
forces terrestres kopne bojne sile
force de traction vlečna sila, vleka
force du vent močvetra, vetrovnost
force de volonté moč volje
avoir force de loi imeti zakonsko moč, biti pravnomočen
avoir force obligatoire biti obvezen
céder à la force popustiti sili
être de force (à faire quelque chose) môči (kaj napraviti), biti zmožen, biti kos
être en force biti močan, biti pri moči
être de première force en biti izredno spreten v, sposoben za, močan v
faire force à quelqu'un komu silo delati
faire force de rames krepko veslati
reprendre ses forces spet k moči priti
ne plus sentir sa force biti izredno močan

fōrza

A) f

1. moč, sila:
forza fisica telesna moč
forza d'animo duhovna moč
la forza delle sue parole moč njegovih besed
la forza del destino moč usode
forza maggiore višja sila
le forze della natura naravne sile
far forza a (su) qcn. siliti koga
farsi forza opogumiti se
essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
perdere le forze izgubiti moči (moč)
mi mancano le forze nimam moči
essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
camicia di forza prisilni jopič
a forza, per forza na silo, po sili
a forza di z, od:
a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
in forza di na osnovi
per amore o per forza zlepa ali zgrda
a tutta forza z vso močjo
è un matematico di prima forza to je odličen matematik
PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
l'unione fa la forza preg. v slogi je moč

2. fiz. moč, sila:
forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
forza motrice gonilna sila

3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
le forze armate oborožene sile
la forza pubblica, le forze di polizia policija
chiamare la forza poklicati policijo
bassa forza navadni vojaki
essere in forza biti v popolni sestavi
forza navale mornariški odred

B) inter. naprej, dajmo!:
bella forza! prava reč!
per forza! kajpak!, seveda!
su, forza! le korajžno!, pogum!
forza Inter! dajmo, Inter!