вра́нці (ура́нці) присл., zjútraj prisl., dopôldne prisl.
утром zjutraj;
сегодня утром davi
bùdionīk m
1. budilo, v pravoslavnem samostanu deska, po kateri zjutraj ropotajo, da se zbude menihi
2. sirena: sirenu koja objavljuje uzbunu okrstili su budionikom
domattina avv. jutri zjutraj
frühmorgens zgodaj zjutraj
iermattina avv. včeraj zjutraj
jȕtrōs prisl. davi, danes zjutraj: jutros je stigao kući
mānicō -āre -āvī (māne) zjutraj zgodaj se odpraviti (odpravljati), (od)potovati, pri(haja)ti, dospe(va)ti, prispeti: Vulg., Eccl.
pȍlažāj m obisk na božični dan zjutraj
sèfte -eta s (t. seftah, ar.)
1. začetek dela
2. prvi jutranji izkupiček v trgovini
3. prvi kupec zjutraj
seftèdžija m prvi kupec zjutraj
seftelèisati -išēm, seftèisati -išēm narediti prvo kupčijo zjutraj
stamani avv. danes zjutraj, davi
stamattina avv. danes zjutraj, davi
yester-morn [jéstəmɔ:n]
1. prislov
poetično včeraj zjutraj (dopoldne)
2. samostalnik
včerajšnje, prejšnje jutro (dopoldan)
zàrana prisl. zgodaj zjutraj
заутра (zast.) jutri zjutraj
ātrium -iī, n (āter: in atrio et culina erat, unde et atrium dictum; atrum enim erat ex fumo Serv.; po drugih etr. izvora) atrij, dvorana; v najstar. dobi prva ali osprednja in obenem največja pokrita dvorana v rim. hiši, središče družinskega življenja, v katero se je prišlo naravnost od hišnih vrat skozi vežo; v atriju je stala zakonska postelja in blagajna, tu so visele podobe prednikov, tu se je obedovalo, tu je gospodinja s svojimi hčerami in služkinjami tkala in opravljala podobna dela, tu so sprejemali znance in kliente. Pozneje, ko so izginile preproste navade, so iz atrija izginili tudi penati, zakonska postelja, ženske, atrij pa je postal prostorna in razkošna sprejemnica, okrašena z bleščečimi stebri, dragocenimi slikami in drugimi dragocenimi predmeti; v tej sprejemnici so zjutraj čakali klienti, ki so prišli pozdravit svojega zaščitnika (patrōnus) ali svojega pravniškega zavetnika (iurisconsultus), tukaj je gospodar gostil svoje prijatelje in znance: Varr., Ci. ep., H. idr. Tudi v javnih prostorih in svetiščih so bila atria, npr.: atrium publicum in Capitolio L. javni atrij na Kapitoliju, atrium Maenium, atrium Titium L. Menijev, Ticijev atrij (na severni strani Kapitolija), atria Licinia Ci. Licinijeve dvorane (Iuv. VII, 7, jih imenuje samo atria), kjer so se prirejale dražbe, atria auctionaria Ci. dražbene dvorane, atrium Libertatis Ci., L., T. idr. (prim. O. Trist. III, 1, 72; Fast. IV, 624) dvorana boginje Svobode (v svetišču tega božanstva na rim. forumu), kjer so imeli cenzorji svoje arhive, kjer so bila javna zborovanja in kjer je Polion ustanovil svojo knjižnico, atrium Vestae O., Plin. iun., Serv. ali atrium regium L. Vestina, kraljeva (t.j. kralja Nume) dvorana, bivališče Vestalk na jugovzhodnem delu rim. foruma ob vznožju Palacija. Pesn. pl. = sg.: atria longa patescunt V., atria alta, ampla V., atria regalia, marmore tecta O., atria servantem postico falle clientem H. (pl. namesto sg. rabijo pesniki deloma iz metriških ozirov, ker so edninske oblike neprimerne za šesterec, deloma zato, da bi z množino izrazili obsežnost in razkošnost atrija); pl. met. bivališča bogatinov, palače: atria divitis Crassi Varr. ap. Non., plebis aedificiis obseratis, patentibus atriis principium L.; pesn. = čudovite dvorane bogov: deorum atria nobilium O., atria caeli Stat.; pesn. pl. nam. sg. = domovje, hiša: Titanidos atria Circes O., nec capient Phrygias atria nostra nurus O.