Franja

збудо́ваний прикм., zgrajèn prid.

созданный ustvarjen; ustanovljen, zgrajen; izoblikovan

copper-bottomed [kɔ́pəbɔtmd] pridevnik
z bakrenim dnom
figurativno trdno zgrajen, za plovbo primeren; zdrav

exstruō (extruō) -ere -strūxī -strūctum

1. skladati, zložiti (zlagati): tantos acervos corporum Ci., magnum acervum librorum Ci. ep., exstructus rogus Ci., aliena rogorum insuper extructa Lucr., exstructis rogis O., exstruere stramenta in acervum Col.

2. occ.
a) nagrmaditi, nakopičiti (nakopičevati): omnem eam materiam pro vallo exstruebat C., exstructis in altum divitiis potietur heres H., exstruere montes ad sidera summa O., solas divitias Petr.
b) obložiti (oblagati): extructae mensae Ci. jedi polne, extructa mensa multā carne subrancidā Ci., mensae conquisitissimis epulis exstruebantur Ci., mensae exstructae dapibus O.; pesn.: exstruat lignis focum H., exstructa canistra H. zvrhano polni.

3. postaviti, (z)graditi, (se)zidati, napraviti: Plin., Suet., aedificium in alieno, molem, monumentum Ci., sepulcrum Ci., H., turres, tumulos, aggerem C., cum satis alti muri exstructi viderentur N., exstruere urbem, toros V., consessus exstructus V. vzvišen sedež, tapetibus altis exstructus V. ležeč visoko na preprogah, ex(s)truere theatrum T., Plin. iun.; ret.: aream sibi sumpsit, in qua civitatem extrueret arbitratu suo Ci. bi ustanovil, divitias profundere in exstruendo mari S. zagrajajoč morje (= gradeč prelepe stavbe na preperelih morskih klečah).

4. pren.
a) exstrue animo altitudinem … virtutum Ci. osnuj si v duhu … , deus exstruit alia, alia submittit Sen. ph. tega povzdigne, drugega strmoglavi.
b) α) exstructa disciplina Ci., verba ad poëticum quendam numerum exstructa Corn. nakopičene, facilius poëma exstrui posse quam controversiam Petr. se da zložiti. β) z besedami poudariti in povečati: crimen unum multis … vocibus Gell. — Adj. pt. pf. exstrūctus 3 visoko zgrajen: illa species … amoenissima et exstructissima Ap.

im-mūnītus (in-mūnītus) 3 (in [priv.], mūnīre)

1. (o krajih): neutrjen, nezavarovan: Sparte O., oppida L. (poseb. o cestah) ne trdno zgrajen, brez tlaka, netlakovan: si via sit … inmunita Ci.

2. (o osebah): nezavarovan: inermes atque immuniti Ap.

malfatto

A) agg.

1. slabo zgrajen, pokvečen; slabo napravljen

2. pren. graje vreden

B) m

1. zlo, hudodelstvo

2.
malfatti pl. kulin. špinačni cmoki

materiare

A) v. tr. (pres. matērio) knjižno sestaviti, zgraditi; dajati snov; oblikovati

B) ➞ materiarsi v. rifl. (pres. mi matērio) knjižno biti zgrajen (na), biti izpolnjen (s, z)

operōsus 3 (opera)

1. veliko se ukvarjajoč s čim, prizadeven, dejaven, delaven, marljiv: Syria in hortis operosissima Plin., senectus operosa et semper agens aliquid Ci., o. cultibus O.; pesn. z gr. acc.: comas Pr.; pesn. z gen.: vates operosus dierum O. ki se ukvarja z dnevi.

2. veliko truda zadevajoč, povezan z veliko truda = poln truda, trudapoln, naporen, težaven, težak, s trudom (težavo) zgrajen (zložen), s trudom (trudoma, težko) pridobljiv (pridobljen): Sen. ph., labor, opus, ars Ci., artes Ci. rokodelstva, molesta negotia et operosa Ci., carmina H., monumentorum arduus et operosus honor T. čast visokega in s težavo zgrajenega spomenika, o. Minervae studium H., divitiae operosiores H., castaneae operosae cibo Plin. težko prebavljiv.

3. umetelen, umeten: moles operosa mundi O. umetelna gradnja (zgradba) sveta (vesolja, vsemirja), ne quis sepulchrum faceret operosius Ci., o. templa O., aes O. umetelno izdelana med.

4. delujoč, dejaven, učinkujoč: herba O. — Adv. operōsē

1. z velikim trudom, s težavo, trudoma: nec tamen fiat o. Ci., o. nihil agere Sen. ph.

2. umetno: o. condita vina O.

3. natančno, skrbno: dicemus mox paulo operosius Plin.

snug² [snʌg]

1. pridevnik (snugly prislov)
zaščiten, dobro zavarovan, skrit, udobno nameščen; udoben, komoden, topel, prijeten; ugoden; živeč v dobrih razmerah; zadosten, čeden (dohodek, obed itd.); ki se dobro prilega, pristaja (o obleki)
navtika dobro zgrajen (zaščiten, nameščen), neprepusten za vodo (o ladji)

(as) snug as a bug in a rug figurativno zelo udobno, v blagostanju
a snug fortune lepo, čedno premoženje
a snug little dinner dobra večerjica
a snug jacket lepo pristajajoč suknjič
a snug income čeden dohodek
to keep it nice and snug figurativno lepo molčati o tem, skrivati to
to lie snug lepo, udobno, na skritem ležati
to make a boat snug namestiti čoln v zavetje (pred slabim vremenom)

2. prislov
udobno, komodno; prijetno

square-built [skwɛ́əbilt] pridevnik
zgrajen v četverokotu; plečat, širokih pleč, čokat

subitārius 3 (subitus) (iz)nenaden, nepričakovan, naênkraten, trenuten = v naglici narejen, v naglici izdelan, v naglici napravljen, v naglici zgrajen, v naglici stesan, v naglici nabran (zbran) ipd., nagel, hiter, nujen: res Pl., aedificia, gradūs T., exercitus, legiones, milites L., consilium Gell., dictio Gell. iznenaden, z mesta, brez priprave, na pamet, improviziran, ekstemporiran; n. pl. subst.: subitaria ista nostra Ap. govori z mesta, improvizirani (ekstemporirani) govori.

sublicius 3 (sublica) iz kolov (hlodov) sestoječ, na kole postavljen, na kolih zgrajen: pons Varr., L., Sen. ph., Plin., Fest. = „Količarski most”, lesen most na kolih, ki ga je v Rimu čez Tibero dal zgraditi Ank Marcij.

surt-boat [sə́:fbout] samostalnik
čoln, ki je tako zgrajen, da se lahko uporablja tudi tam, kjer se valovi lomijo ob obali

terrēnus 3 (terra)

1. iz zemlje zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), zêmeljski, zêmeljn, iz prsti zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), prstén: V., Col., Q., Suet. idr., tumulus C., collis L., colles Plin. iun., campus L. z dobro prstjo, fornax O. glinasta, vasa Plin. glinaste, lončene, corpora nostra terreno principiorum genere confecta Ci., terrenis principiorum satietatibus abundans Vitr. obilujoč s prstenimi snovmi, z obilo prstenimi snovmi; subst. terrēnum -ī, n
a) zemeljska snov, zemlja, zemljina, starejše zemljevina (naspr. aër, humor, ignis): Vitr., Lact.
b) zemlja, njiva, polje: quidquid herbidi terreni extra murum erat L., genera terreni Col., caementis occupes terrenum omne tuis et mare publicum H., sepia in terreno parit Plin., quā terrena erant L. kjer je bila zemlja (ne skalovje).

2.
a) na zemlji ali v zemlji živeč (bivajoč, obstoječ, se vršeč), zêmeljski, zêmeljn, zémski: hiatus O., contagio Ci., numina O. podzemeljska, umores N. zemeljska vlažnost, bestiae Ci. na suhem (kopnem, zemlji) živeče, zemeljske (kopenske) živali, iter Plin. ali peregrinatio Cael. po suhem, po kopnem, opera Vitr. podzemeljska dela, molles Amm. zemeljska masa, pabulum Col. podzemeljska hrana (reja) (= kar si svinje izrivajo iz zemlje, npr. mrčes).
b) (po)zemeljski, (po)zemski, tuzemski, (po)sveten (naspr. caelestis): Cypr. idr., Pegasus terrenum (smrten) equitem gravatus H., opes nostrae Aug., terrena ac fragilia haec bona Lact.; subst. α) terrēnī -ōrum, m zemljani: Aug. β) terrēna -ōrum, n αα) (po)svetne stvari: Gell. αβ) na suhem živeče živali, kopenske ((po)zemeljske) živali: Q.

timbered [tímbəd] pridevnik
tesán, zgrajen iz lesa; gozdnat

his grain is ill timbered figurativno on ni čisto pri pravi (pameti)

vermiform [və́:mifɔ:m] pridevnik
črvu podoben, črvaste oblike, zgrajen kot črv

yacht-built [jɔ́tbilt] pridevnik
navtika zgrajen kot jadrnica, kot jahta

Agrippa -ae, m Agripa, rim. moško ime. Posebno znani so:

1. Menenius Agrippa Lanātus Menenij Agripa Lanat, l. 260 je ljudstvo, ki se je izselilo na Sveto goro, pomiril z znano basnijo o želodcu in telesnih udih: L., Q.

2. M. Vipsanius Agr. Mark Vipsanij Agr., roj. l. 63, umrl l. 12, poveljnik pri Akciju, poročen s Pomponijo, Atikovo hčerjo, potem z Marcelo, Avgustovo nečakinjo, naposled z Julijo, Avgustovo hčerjo: N., H., Vell., Plin., Suet.; iz njegovega zadnjega zakona je bil

3. Agr. Postumus Agr. Postum, sprva od Avgusta posinovljen, potem odpravljen na Planazijo, naposled usmrčen od Tiberija, ki je nastopil oblast: Vell., T., Suet.

4. Hērōdēs Agr. I. Herod Agr. I., sin Heroda Vel., in

5. Hērōdēs Agr. II., sin Heroda Agr. I., oba tetrarha v Judeji in Samariji: T. Od tod adj. Agrippiānus 3 Agripov = od kakega Agripe narejen (zgrajen): Agrippiana saepta Lamp. (od M. Vipsanija Agripe zgrajena).

Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.

architecturer [-türe] verbe transitif natančno graditi

roman masculin bien architecturé dobro zgrajen roman