Franja

chiacchierino

A) agg. klepetav, blebetav; zgovoren

B) m

1. (f -na) klepetavec, klepetulja

2. vrsta čipke

ciarliēro agg. klepetav, zgovoren, blebetav

communicative [kəmjú:nikeitiv] pridevnik (communicatively prislov)
zgovoren, odkrit; zaupen

comunicativo agg.

1. prenosen; nalezljiv (tudi pren.):
una risata comunicativa nalezljiv smeh

2. zgovoren, komunikativen; družaben:
persona comunicativa družabna oseba

comunicativo priljuden, družaben; zgovoren; nalezljiv

conversable [kənvə́:səbl] pridevnik (conversably prislov)
zgovoren, priljuden, družaben

conversador zgovoren, zabaven

conversador m kramljavec, kozêr

conversational [kɔnvəséišənl] pridevnik (conversationally prislov)
pogovoren; zgovoren, zabaven; konverzacijski

cōpiōsus 3, adv. -ē (cōpia)

1. obilen, bogat, imovit, premožen: victus Ci., cibus Cels., Ap., lacrimae Cu., aqua bona et c. Plin. iun. (o vodovodu), domus Ph. bogato opremljena, patrimonium amplum et copiosum ali lautum et copiosum Ci., celebris urbs et c., urbes locupletes et copiosae Ci., provincia copiosior Auct. b. Alx., oppidum copiosissimum C., agri copiosissimi Hirt. prebogata, copiosissimum genus venandi Plin. iun. zelo bogat lov, copiosa via N. ki drži skozi bogate krajine, c. stativa L., c. cornu Petr. rog izobilja, pastum large et copiose comparare Ci., senatorum urna copiose absolvit Ci. ep. z veliko večino, exit sanguis ex ore interdum etiam copiose, frigidam aquam copiose praestare, copiosius vinum bibere ali vino uti Cels., sponte nascuntur (bulbi) copiosissime in Balearibus Plin.; (o osebah): quae mulier ante hunc quaestorem copiosa plane et locuples fuit Ci., opulenti homines et copiosi Ci., domus (rodbina) copiosa Plin. iun., hostis copiosissimus Suet., Eutr. kaj dobro z živežem preskrbljen.

2.
a) z ad dovolj bogat za kaj: quamquam erat provincia minime copiosa ad alendos exercitus Auct. b. Alx.
b) z abl. bogat s čim, česa, obilujoč, (dobro) založen s čim: tu agris, tu aedificiis, tu argento, tu familiā, tu rebus omnibus ornatus et copiosus sis et dubites … ? Ci., Bruttedium artibus honestis copiosum … festinatio exstimulabat T., Arion grandi pecunia et re bona multa copiosus Gell., oppidum copiosum re cibaria Gell., vinea compluviata copiosior vino Plin.
c) z a(b) bogat od česa, po čem: copiosus a frumento locus Ci. ep.

3. pren.
a) (o jeziku, govoru in govorniku) bogat, besedljiv, gostobeseden, mnogobeseden, zgovoren, obširen, na široko razpreden, misli poln: lingua, disputatio Ci., oratio Ci. obširen, sermo, senatus consultum Plin. iun., loquacitas Q., homo Ci., vir L., vir c. in dicendo Ci., Plin. iun., c. homo ad dicendum, orator copiosior et melior Ci., oratores copiosiores Q., Hortensius homo copiosissimus Ci. kaj spreten govornik, copiose Sosippus dixisse dicitur, copiose loqui ali defendere causas reorum, copiose laudatur Apronius Ci., copiose tractare aliquid Q., causam copiosissime disputare Ci. ali copiosissime defendi Cu. zelo obširno; (o snovi) jedrnat, bogatega jedra: materia Plin. iun., copiosa rerum varietas Ph.
b) darovit = zelo nadarjen, mnogoveden, preučen, obsežnega znanja: ingenium facile et c. Q., ingenium facile, copiosum, suave Lact., ingenium copiosissimum Plin. iun.

decidor zgovoren; dovtipen

démonstratif, ive [-tif, iv] adjectif dokazilen, prepričevalen; izzivalen, demonstrativen; grammaire kazalen; (oseba) zgovoren, zaupljiv, komunikativen, ekspanziven, odprt

enfant masculin peu démonstratif vase zaprt, molčeč otrok
personne féminin démonstrative zaupljiva, ekspanzivna, ne vase zaprta oseba
preuve féminin démonstrative prepričevalen dokaz
pronom masculin démonstratif kazalni zaimek

discorsivo agg.

1. tekoč, lahko razumljiv

2. zgovoren

3. filoz. diskurziven

disert, e [dizɛr, t] adjectif spreten v govorjenju; zgovoren

orateur masculin disert dober in spreten govornik

diserto zgovoren

disertus 3, adv. -ē (adj. pt. pr. glag. disserere po izpadlem enim s pred naglašenim e)

1. dobro (lepo) urejen, sestavljen: historia, oratio Ci., litterae Ci. ep., oratio disertissima Sen. ph.; adv.
a) z izbranimi besedami, v lepo sestavljenem govoru, izbrano: diserte dicere Ci., N., loqui T.
b) izrazito: diserte saltare T.; occ. jasen, razločen, izrecen: sententia disertior Sen. ph.; adv.: Afr. fr., quae (condiciones) diserte a Quinctio latae sunt L., in foedere diserte additum est L., disertissime in eo decreto scriptum est L., in recenti dolore disertissime quaedam exclamare Q.

2. met. besedljiv, zgovoren: disertum credidi hominem Ter. imel sem ga za spretnega govorca, disertus homo, orator, disertior fuit Socrates, disertissimus orator Lysias, disertissimus poëta, disertissimum cognovi avum tuum Ci., (Alcibiades) disertus, ut in primis dicendo valeret N., calices quem non fecere disertum? H., disertissime Romuli nepotum, … Marce Tulli Cat., disertissimi viri Sen. rh., Arpi diserti Mart.; z gen.: est enim lepōrum disertus puer Cat. vešč; subst. disertī -ōrum, m izurjeni govorniki: Ci.

elocuente zgovoren; izrazno bogat

prueba elocuente zgovoren dokaz

ēlocūtilis -e (ēloquī) zgovoren: Ap.

elocvént -ă (-ţi, -te) adj. zgovoren

eloquent [éləkwənt] pridevnik (eloquently prislov)
zgovoren, izrazit; govorniški

to be eloquent of s.th. jasno kaj izraziti

eloquent elokventen, zgovoren