Franja

cenovni razred moški spol die Preislage (zgornji obere, srednji mittlere, spodnji untere), die Preisklasse
v srednjem cenovnem razredu mittelpreisig
v istem cenovnem razredu in derselben Preislage (tudi figurativno)

del [é] moški spol (-a …)

1. der Teil; česa ein Teil (von); -teil (prostora Raumteil, rastline Pflanzenteil, stavka Satzteil, stroja Maschinenteil, basovski [Baßteil] Bassteil, hrbtni Rückenteil, jekleni Stahlteil, južni Südteil, konstrukcijski Bauteil, nadomestni Ersatzteil, nizkotlačni Niederdruckteil, oglasni Inseratenteil, okrogli Rundteil, osvetljevalni Belichtungsteil, petni Fersenteil, podatkovni Datenteil, realni Realteil, regulacijski Regelteil, sestavni Einzelteil, Werkteil, severni Nordteil, sklepni [Schlußteil] Schlussteil, spodnji Unterteil, sprednji Vorderteil, srednji Mittelteil, stranski Seitenteil, tekstovni Textteil, vgradni Einbauteil, vhodni Eingangsteil, vzhodni Ostteil, zadnji Hinterteil, Rückteil, pri vozilih Heckteil, zahodni Westteil, zaporni Absperrteil, gornji Oberteil, zgornji Kopfteil)
skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
sestavni del der Bestandteil, das Bestandstück
drobni deli množina Kleinteile
mehki deli množina Weichteile
posamezni deli množina Einzelteile
telesni del der Körperteil

2. (kos) das Teilstück; das Stück, -stück (osrednji Herzstück/Mittelstück, zgornji Kopfstück)
pri grbu: odličniški del Prachtstück
pomožni del Nebenstück

3. (partija) die Partie (gornji obere), -partie (obraza Gesichtspartie, telesa Körperpartie, robni die Randpartie)
intimni deli (telesa) der Intimbereich, die Intimzone
zgornji del Ober- (trebuha der Oberbauch; kljuna der Oberschnabel)

4.
del poti die Strecke
stari del mesta die Altstadt
del dneva die Tageszeit (najlepši die schönste Tageszeit)
odebeljeni del die Verdickung
poglobljeni del die Senke
vbočeni del die Einwölbung
vozni del das Laufwerk
vrinjeni del der Einschub
vstopni del der Eingang, tehnika der Einlauf
zgornji del stavbe der Oberbau
zgornji del zidu die Mauerkrone
deli opreme množina Ausrüstungsgegenstände
pomožni deli množina Hilfseinrichtungen
po delih abschnittweise, partiell
|
biti del česa gehören zu, ein Teil von … sein
postati del česa eingehen in, ein Teil von … werden
razdeliti na dva dela zweiteilen
razdeliti na tri/štiri dele dreiteilen/dritteln, vierteilen/vierteln
razdeljen na štiri dele geviertelt, viergeteilt
razdeliti na pet/ osem … delov fünfteln/achteln …

desettísoči¹ (-ev) m pl. migliaia, decine di migliaia:
pren. zgornji desettisoči alta società, gente di alto rango

dom⁴ [ó] moški spol (-a …) v parlamentu: (zbornica) die Kammer, das Haus (zgornji Oberhaus, spodnji Unterhaus, predstavniški Repräsentantenhaus)

dóm (-a) m

1. casa; dimora; domicilio, abitazione:
iti od doma, z doma andare, uscire di casa
urediti, ustvariti si dom farsi la casa
rad se držati doma essere tutto casa (e famiglia)
trg. dostava na dom consegna, recapito a domicilio

2. (stavba, ustanova v določen namen) casa, istituto:
dijaški, študentski dom casa dello studente
dom za starejše občane (prej dom onemoglih) casa di riposo per anziani
dečji dom colonia per bambini
dom kulture casa della cultura
dom za slepe istituto per ciechi
počitniški dom colonia (estiva)
kazensko-poboljševalni dom casa di correzione, riformatorio
planinski dom rifugio alpino
zdravsteni dom poliambulatorio

3. (posvetovalno ali zakonodajno telo) camera:
spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta Camera bassa e Camera alta del parlamento inglese

glas¹ moški spol (-u, -ova, -ovi)

1. (zvok) der Laut (tudi fizika, v fonetiki)
živalski glas der Tierlaut, der Ruf

2. pri govoru, petju, glasbi: die Stimme, -stimme (angelski Engelstimme, človeški Menschenstimme, ptičji Vogelstimme, živalski Tierstimme; dekliški Mädchenstimme, deški Knabenstimme, moški Männerstimme, otroški Kinderstimme, ženski Frauenstimme; bobneč Donnerstimme, drhteč Zitterstimme, grlen Kehlstimme, piskav Fistelstimme, zagrobni Grabesstimme; glasba pevski Singstimme, zborovski Chorstimme, solo Solostimme, osnovni Grundstimme, spodnji Unterstimme, zgornji Oberstimme; orgelski Orgelstimme)
obseg glasu glasba der Stimmumfang
izginotje glasu lingv. der Lautuntergang
nadomestitev glasu die Lautsubstitution
sprememba glasu die Lautveränderung
glas ljudstva figurativno die Volksstimme
notranji glas/glas vesti innere Stimme
glas srca die Stimme des Herzens
glas vesti die Stimme des Gewissens

3. pri glasovanjih, volitvah: die Stimme, -stimme (glasovalni Wahlstimme, proti Gegenstimme, Neinstimme, za Jastimme, nasprotni Gegenstimme)
posvetovalni glas beratende Stimme
vzdržani glas die Stimmenthaltung
oddaja glasu po pošti die Briefwahl
…glasu/glasov Stimmen-
(štetje glasov die Stimmenauszählung, enako število glasov za in proti die Stimmengleichheit, večina glasov die Stimmenmehrheit; velika izguba glasov der Stimmeneinbruch, povečanje števila glasov der Stimmengewinn, izenačeno število glasov die Stimmengleichheit)
lov na glasove der Stimmenfang

4. Film, TV: (nevidni govorec) der Offsprecher

5.
figurativno glas vpijočega v puščavi der Mahner in der Wüste, der Rufer in der Wüste
biti brez glasu keine Stimme haben
dati glas pes: Laut geben
imeti močan glas gut bei Stimme sein
izgubiti glas die Stimme verlieren
na ves glas aus vollem Halse, lauthals
kričati na ves glas sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
peti na ves glas (ein Lied) schmettern
v en glas wie aus einem Munde

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

kam|en moški spol (-na …)

1. snov: der Stein
dragi kamen der Edelstein
poldragi kamen der Halbedelstein

2. kos: der Stein, der Steinbrocken; (skala) der Fels

3. kemija der -stein (bakrov Kupferstein, vinski Weinstein)
lužni kamen das Ätznatron

4. gradbeništvo, arhitektura der -stein (miljni Meilenstein, naravni Naturstein, zidava iz naravnega das Naturstein-Mauerwerk, nosilni Tragstein, oporni Kragstein, sklepni Schlussstein, spodnji Bodenstein, temeljni Grundstein, umetni Kunststein, vogalni Eckstein, začetni Anfängerstein, der Anfänger, zaključni der Schlussstein, zgornji der Läuferstein)
zgradba iz kamna der Steinbau

5. tehnika der -stein (brusni Schleifstein, Ölstein, mlinski Mühlstein, spajkalni Lötstein)
vijak za kamen die Steinschraube
sveder za kamen der Steinbohrer

6. medicina der -stein (sečnika Blasenstein, ledvični Harnstein, Nierenstein, zobni Zahnstein, žolčni Gallenstein)
operacija kamna die Steinoperation
tvorba kamna die Steinbildung

7. religija
krstilni kamen (krstilnik) der Taufstein

8.
rastlinstvo, botanika živi kamni Lebende Steine

9.
kamen modrih Stein der Weisen
kamen spotike Stein des Anstoßes, ovira: Stolperstein
preizkusni kamen Prüfstein

10.
težak kot kamen steinschwer
trd kot kamen steinhart, knochenhart
spati kot kamen schlafen wie ein Klotz
vreči prvi kamen na koga den ersten Stein (auf jemandem) werfen
ne bo ostal kamen na kamnu es wird kein Stein auf dem anderen bleiben
komu pade kamen od srca ein Stein/eine Zentnerlast fällt (jemandem) vom Herzen
jokati, da bi se še kamen omečil weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte
kaplja na kapljo kamen izdolbe steter Tropfen höhlt den Stein

karbon [ó] moški spol (-a …)

1. geologija das Karbon, die Karbonformation, die Steinkohlenzeit (spodnji Unterkarbon, zgornji Oberkarbon)

2. papir: das Karbonpapier, Durchschlagpapier

karbon samostalnik
1. (trdna snov) ▸ karbon
2. geologija (geološka doba) ▸ karbon
Povezane iztočnice: spodnji karbon, zgornji karbon

kljun moški spol (-a …) der Schnabel (tudi živalstvo, zoologija); pri kladivu: die Pinne, Finne, pri nakovalu ipd.: das Horn; pomorstvo der Bug; živalstvo, zoologija der Schnabel (zgornji del kljuna der Oberschnabel), -schnabel (papagajski Papageienschnabel, račji Entenschnabel); figurativno za človeka: das Maul, die Klappe
udarec s kljunom der Schnabelhieb
v obliki kljuna geschnäbelt

kočnik samostalnik
(zob) ▸ nagyőrlő, zápfog, őrlőfogMed 10. in 14. mesecem bo otrok verjetno dobil prve kočnike. ▸ Valószínűleg 10–14 hetes korában nőnek ki a gyermek első zápfogai.

kongres samostalnik
1. (srečanje) ▸ kongresszusNa začetku kariere, kot mlada zdravnica, nisem nikoli čutila strahu pred nastopanjem na kongresih v tujini. ▸ Pályám kezdetén, fiatal orvosként soha nem féltem attól, hogy felszólaljak külföldi kongresszusokon.
Kongresa se poleg delegatov udeležuje še okoli 300 drugih članov in privržencev stranke. ▸ A kongresszuson a küldötteken kívül még körülbelül 300 más párttag és támogató vesz részt.
Povezane iztočnice: dunajski kongres, evharistični kongres, ljubljanski kongres

2. (zakonodajno telo) ▸ kongresszusPrav tako kaže, da nobena stranka ne bo dobila absolutne večine v kongresu. ▸ Úgy tűnik továbbá, hogy egyetlen párt sem fog abszolút többséget szerezni a kongresszusban.
Povezane iztočnice: predstavniški dom kongresa, spodnji dom kongresa, zgornji dom kongresa

3. (o organizaciji) ▸ kongresszusGandhi je tedaj ustanovil indijski kongres, ki se je zavzemal za pravice indijske manjšine. ▸ Gandhi ekkor megalapította az indiai kongresszust, amely az indiai kisebbség jogaiért küzdőtt.
Povezane iztočnice: Afriški nacionalni kongres, Afriški narodni kongres

krov moški spol (-a …) pomorstvo das Deck, der Bord
pasti: čez krov über Bord
vreči čez krov figurativno über Bord werfen
na krov an Bord
-bord (glavni B-Deck, Hauptdeck, krmni Achterdeck, Hinterdeck, za avtomobile Autodeck, za čolne Bootsdeck, nosilni Ladedeck, promenadni Promenadendeck, ravni Glattdeck, zgornji Oberdeck)
premčev krov die Back
vodja krova der Bootsmann

kròv (ladijski) pont moški spol ; (streha) toit moški spol , toiture ženski spol ; abri moški spol , logis moški spol , maison ženski spol

domači (rodni) krov maison paternelle (natale)
slamnat krov toit de chaume
promenadni krov (na ladji) pont-promenade moški spol
zgornji krov pont supérieur

krôv (ladijski) cubierta f

na krovu sobre cubierta; (streha) techo m
domači krov techo m paternal
slamnat krov techo m de paja (ali de bálago)
promenadni krov (na ladji) cubierta f de paseo (ali de sol)
zgornji krov cubierta alta (ali superior)
narediti krov (hiši) techar

nivo² [ó] moški spol (-ja …) tehnika der Stand: tekočine: die Höhe, der Pegel
nivo olja der Ölstand
nivo vode der Wasserpegel, Wasserstand, najvišji: die Höchstflut, podtalnice: der Wasserspiegel (na krasu Karstwasserspiegel)
visok nivo der Hochstand
spodnji nivo das Unterhaupt
zgornji nivo das Oberhaupt
kazalec nivoja polnjenja die Füllstandsanzeige

nož [ô] moški spol (-a …)

1. das Messer, -messer (cepilni Okuliermesser, Pfropfmesser, filetni Filiermesser, glodalni Nagemesser, kabelski Kabelmesser, konturni Konturenmesser, kuhinjski Küchenmesser, mesarski splošno Fleischermesser, Metzgermesser, Schlachtmesser, specialno Blockmesser, paletni Palettenmesser, rezbarski Schnitzmesser, smolarski Harzmesser, Lachtenmesser, snažilni Putzmesser, spodnji Untermesser, strojni Maschinenmesser, strugarski Drehmesser, svinčeni Bleimesser, tračni Bandmesser, za kit Kittmesser, za lističe Goldmesser, za ločevanje od kosti Ausbeinmesser, za meso Fleischmesser, za obrezovanje Beschneidmesser, za odiranje Abhäutemesser, za papir Papiermesser, za rezanje dilatacij Fugenschneidmesser, Fugenmesser, za robove Randmesser, za sadje Obstmesser, za sekljanje Wiegemesser, za sir Käsemesser, za testo Teigmesser, za trančiranje Tranchiermesser, za vbadanje Stechmesser, zgornji Obermesser, žagast Sägemesser)
rezilo noža die Messerklinge
ročaj noža das Messerheft
topa stran noža/hrbet noža der Messerrücken
naslonjalo za nože das Messerbänkchen
metalec nožev der Messerwerfer
rez z nožem der Messerschnitt
vbod z nožem der Messerstich
pretep z noži die Messerstecherei
oster kot nož messerscharf
figurativno na ostrini noža auf des Messers Schneide
figurativno boj na nož der Kampf bis aufs Messer, der Nahkampf
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
kdor brž vihti nož ein Messerheld
figurativno poslati pod nož (izdati) ans Messer liefern
figurativno nož v hrbet der Dolchstoß
figurativno na nož hart auf hart

2.
žepni nož das Taschenmesser, Schnappmesser, (pipec) Klappmesser
lovski nož z enojnim rezilom: das Jagdmesser, Weidmesser, der Genickfänger
z dvojnim rezilom: der Hirschfänger
taborniški nož das Fahrtenmesser
nož na vzmet das Federmesser

3.
agronomija in vrtnarstvo vrtnarski nož (krivec) das Gartenmesser, die Gartenhippe, Asthippe, Hippe
tehnika knjigoveški nož das Buchbindermesser, der Kneif
čevljarski nož der Kneif
nož za odpiranje pisem der Brieföffner
tehnika der -schneider (za šive Nahtschneider)

4.
tehnika kolutni nož die Messerscheibe
lopatasti nož das Schaufelblatt
nož česala/česalnika das Kammmesser
planirni nož die Hobelschar
profilni nož der Gewindestahl, der Stößel
(rakel) die Rakel; (sekač) der Meißel
skreperski nož der Schürfkübel
strižni nož (strižni rezalnik) der Scherkopf
stružni nož der Drehstahl, der Drehmeißel
držalo za več nožev der Mehrfachmeißelhalter
boben z noži die Häckseltrommel, Schneidtrommel
noži množina, tehnika die Bemesserung
(rezila) das Messerwerk, Schneidwerk

podáljšek (-ška) m allungamento, prolungamento; (tudi elektr. ) prolunga; lingv.
podaljšek osnove allungamento della base
šport. podaljšek tekme tempi supplementari
navt. zgornji podaljšek alberetto

podočnik samostalnik
1. (zob) ▸ szemfog Podočniki in 3 zadnji kočniki so od vsega začetka stalni zobje. ▸ A szemfogak és a 3 hátsó őrlőfog a kezdetektől fogva állandó fog.
Sopomenke: podočnjak

2. ponavadi v množini (temna lisa pod očesom) ▸ karika
Sodelavka je vsako jutro prišla na delo z ogromnimi podočniki. ▸ A munkatársam minden reggel hatalmas karikákkal a szeme alatt jött be dolgozni.
Sopomenke: podočnjak