Franja

jugozahod samostalnik
1. (smer) ▸ délnyugat
Sredi dneva bodo padavine od jugozahoda spet zajele večji del Slovenije. ▸ Napközben a csapadék délnyugat felől újra kiterjed Szlovénia nagyobb részére.
S trga sledimo cesti med hišami proti jugozahodu, ki nas že izven naselja pripelje do kapele. ▸ A térről a házak között vezető úton haladunk délnyugat felé, amely már a település határán túl elvezet a kápolnához.
Najprimernejši prostor za otroško sobo je tisti, ki je obrnjen na jug ali jugozahod in ki ni ob prometni cesti. ▸ Gyerekszobának a déli vagy délnyugati fekvésű szoba a legalkalmasabb, amely nem fekszik forgalmas út mellett.

2. (območje) ▸ délnyugati részPortugalska, dežela na skrajnem jugozahodu Evrope, ima bogato zgodovinsko dediščino. ▸ Portugália, Európa legdélnyugatibb országa gazdag történelmi örökséggel rendelkezik.

karolinška renesansa stalna zveza
umetnost (zgodovinsko obdobje) ▸ Karoling-reneszánsz

Nepōs² -ōtis, m Nepót, priimek Kornelijevega rodu. Najbolj se je proslavil Cornēlius Nepōs Kornelij Nepot, rim. vitez in zgodovinopisec, Ciceronov, Atikov in Katulov prijatelj, roj. okrog l. 94, umrl okrog l. 24. Napisal je 3 knjige z naslovom Chronica, nravstveno zgodovino Exempla v 5 knjigah, zgodovinsko delo De viris illustribus, življenjepise Katona starejšega, Cicerona in Atika, neko zemljepisno delo, v mladosti pa je pisal tudi ljubezenske pesmi. Od njegovih spisov so nam ohranjeni le odlomki in od njegovega (najmanj) 16 knjig obsegajočega dela De viris illustribus ena sama knjiga z naslovom De excellentibus ducibus exterarum gentium poleg življenjepisov Katona starejšega in Atika: Plin., Plin. iun., Gell., Lact. (ki ga imenuje Nepos Cornelius).

oblačílo (-a) n

1. abito, vestito, indumento; panno, roba; oblačila vesti:
otroška, moška, ženska oblačila abbigliamento; indumenti per bambini, maschili, femminili
spodnje, vrhnje oblačilo indumento intimo, sopravveste
delovno, redovno, zaporniško oblačilo tuta da lavoro, abito religioso, abito da carcerato
trgovina z ženskimi oblačili negozio di abbigliamento femminile
rel. duhovniško oblačilo abito talare, talare
lahka, zimska oblačila panni leggeri, pesanti

2. pren. veste, fisionomia:
zgodovinsko oblačilo mesta veste storica della città
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. bogoslužna oblačila paramenti liturgici
tekst. oblačilo iz kamelovine cammellotto
bibl. oblačilo vrhovnega duhovnika supernumerale

portata f

1. jed (pri kosilu)

2. nosilnost:
la portata di un autotreno nosilnost tovornjaka

3. voj. domet

4. pren. meja, dostopnost, dosegljivost:
una macchina che non è alla portata della mia borsa avto, ki ni dosegljiv za moj žep
alla portata di tutti vsem dostopen
a portata di mano pri roki

5. pren. sposobnost, moč

6. pren. važnost, pomembnost:
evento di portata storica zgodovinsko pomemben dogodek

7. fiz. pretok (vode)

8. arhit. ločni razpon

potvárjati (-am) | potvóriti (-im) imperf., perf.

1. falsare, falsificare, svisare, travisare, truccare; jur. inquinare:
potvarjati zgodovinsko resnico falsificare, falsare, travisare la verità storica
potvarjati dejstva alterare i fatti
potvoriti rezultate volitev truccare le elezioni
jur. potvoriti dokaze inquinare le prove

2. (izmaličiti, maličiti, pokvariti) guastare, corrompere

preténzija (-e) f

1. pretesa, pretensione:
ozemeljske pretenzije pretese territoriali

2. ekst. (namera) pretesa, presunzione:
nimam pretenzije napisati zgodovinsko knjigo non pretendo, non presumo di scrivere un libro di storia

pričeválen (-lna -o) adj.

1. che testimonia, a testimonianza, di testimonianza;
imeti kulturno, zgodovinsko pričevalno vrednost avere il valore di testimonianza storica, culturale
pričevalni spomeniki preteklosti monumenti testimoni del passato

2. jur. testimoniale:
pričevalna vrednost valore testimoniale

raziskovanj|e srednji spol (-a …) die Forschung, česa die Erforschung (des); (raziskava) das Forschungsunternehmen; die Wissenschaft; (jedrsko Kernforschung, mirovno Friedensforschung, Jezusovega življenja Leben-Jesu-Forschung, listin/virov Urkundenforschung, možganov Gehirnforschung, osebnosti Persönlichkeitsforschung, raka Krebsforschung, sistemsko Systemforschung, toponimov Ortsnamenforschung, vesoljsko Raumforschung, vrhunsko Spitzenforschung, zgodovinsko Geschichtsforschung)
historiat raziskovanja die Forschungsgeschichte
glede na historiat raziskovanja forschungsgeschichtlich

record¹ [rékɔ:d]

1. samostalnik
zapis, zabeležba; pismeno poročilo; dokument, listina, spričevalo
figurativno priča; spomin, spominska plošča, spomenik; register, seznam, tabela; protokol, zapisnik; registracija; gramofonska plošča
šport rekord
množina spisi, akti, arhiv; osebna preteklost, karakteristika

at a record speed z rekordno brzino
on record pismeno zabeleženo, dokazano
off the record ameriško neslužbeno, zaupno, ne za objavo
a bad record slab sloves, slaba karakteristika
court of record redno sodišče
police record, criminal record kazenski register
a matter of record zgodovinsko dejstvo
Record Office državni arhiv v Londonu
to bear record to pričati, dokazovati
to beat (to break, to cut) a record potolči, zrušiti rekord
it is on record zapisano je (v zgodovini itd.)
to go on record javno izreči svoje mnenje
to have a good (bad) record imeti dober (slab) sloves (karakteristiko)
to hold the record imeti, držati rekord
to keep record of zapisovati, beležiti (dohodke in izdatke); voditi protokol
to leave, to place on record dati službeno protokolirati
to set up a record postaviti rekord

2. pridevnik
rekorden

record prices rekordne cene
record run rekorden tek

restavrácija restaurant moški spol , (na železniških postajah) buffet moški spol ; (ob avtocesti) restaurant d'autoroute, restoroute moški spol ; (luksuzna v starem slogu) hostellerie ženski spol , taverne ženski spol , rôtisserie ženski spol

hotel z restavracijo hôtel-restaurant moški spol
ljudska restavracija restaurant populaire (ali communautaire), cantine ženski spol
samopostrežna restavracija restaurant libre service
jesti, hraniti se v restavraciji manger au restaurant; (obnova) restauration ženski spol, réfection ženski spol, reconstruction ženski spol; (zgodovinsko obdobje) la Restauration

rísati (ríšem)

A) imperf.

1. disegnare:
risati in slikati disegnare e dipingere
risati na papir disegnare sulla carta
risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
risati s prosto roko disegnare a mano libera
um. risati chiaroscuro chiaroscurare

2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
risati načrt tracciare, tirare un piano

3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico

B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.

1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne

2. manifestarsi, comparire

spécialiser [spesjalize] verbe transitif posebej, nadrobno določiti, označiti, opisati; usposobiti za specialista

se spécialiser specializirati se, posvetiti se posebni stroki, usposobiti se za specialista; pridobiti si posebno znanje v stroki; omejiti se na kako stroko ali področje
se spécialiser dans les recherches historiques specializirati se za zgodovinsko raziskovanje
ouvrier masculin spécialisé strokovni delavec

Tīmāgenēs -is, m (Τιμαγένης) Timágen iz Aleksandrije, retor in zgodovinopisec v Rimu; pridobil si je Avgustovo naklonjenost, zaradi prevelike prostodušnosti in drznega jezika pa jo je zopet izgubil; iz maščevanja je sežgal svoje zgodovinsko delo o Avgustovi vladavini: H., Q., Sen. rh., Sen. ph.

trāditus -ūs, m (trādere) zgodovinsko izročilo, zgodovinska preoddaja: accepisse veteri traditu Iul. Val.

veliko delo srednji spol (zgodovinsko dejanje) das -werk (združitve/ zedinjenja Einigungswerk, reforme Reformwerk)

zgodovínski historical; (znamenit) historic

zgodovínsko pomemben historic

znamenít famous, famed, renowned; remarkable, notable, prominent, well-known; celebrated; (pomemben) important

znamenít človek notable, notability, celebrity, worthy
zgodovinsko znamenít storied

συγγραφή, ἡ (συγ-γράφω) 1. zapis, zabeležba. 2. a) spis, razprava, knjiga, zgodovinsko delo, zgodovina; b) (pisana) pogodba, pogodbena listina, κατὰ συγγραφήν po pismeni pogodbi.