Franja

prògnjiti prȍgnjijēm
1. začeti gniti
2. zgniti

putre-faciō -ere -fēcī -factum (puter in facere)

1. povzročiti (storiti), da kaj (se)gnije, (s)trohni, preperi (prepereva), (s)peri, (s)prhni; pass. putre-fīō -fierī -factus sum (se)gniti, zgniti, (s)trohneti, (s)pereti, prepere(va)ti, (s)prhneti: Varr., T., Plin., Val. Max., Macr. idr., imber venit imber, lavit parietes: perpluont: tigna put[r]efacit, per[dit] operam fabri Pl., quarum nil rerum in lignis glaebisque videmus; et tamen haec, cum sunt quasi putrefacta per imbres, vermiculos pariunt Lucr., sunt qui, cum clauso putrefacta est spina sepulcro, mutari credant humanas angue medullas O., detractum culmen templo, nudatum tectum patere imbribus putrefaciendum L., umorem terrae iusto maiorem putrefacere deposita semina Col., unde formicis aliisque animalibus, quae putrefaciunt crura vitium, latebrae praebentur Col., vipera in oleo putrefacta Plin., ulcera manantia in capite sanant in urina putrefactae Plin., inveniuntur ossa inserta catenis et implicita, quae corpus aevo terraque putrefactum nuda et exesa reliquerat vinculis Plin. iun., curatorem munerum ac venationum … verberatum non prius occidit quam offensus putrefacti cerebri odore Suet., Thermarum in solio si quis Polygitona vidit ulcera membrorum scabie putrefacta foventem Aus.

2. metaf. narediti (delati) prhko (krhko, mehko), (z)mehčati, omehča(va)ti: ardentia saxa infuso aceto putrefaciunt L.

putrēscō -ere (-putruī) (incoh. k putrēre biti gnil)

1. zače(nja)ti gniti, (se)gniti, zgniti, (s)trohneti, prepere(va)ti, (s)pereti, (s)prhneti, usmraditi se: Vitr., Val. Max., Cels., Col., Sen. ph., T., Plin. iun., Ps.-Q. idr., ne ungulae putrescant Varr., non altas turris ruere et putrescere saxa Lucr., namque aliud putrescit et aevo debile languet Lucr., cui stragula … vestis putrescat in arcā H., si putes meā interesse supra terram an infra putrescam Sen. ph., putrescunt dentes Plin., pullus abortivo nec cum putrescit in ovo Mart., putrescit ulcus Cels. se zagnoji, se prisadi, postane gangrenozen, ne corpus eius putrescat Arn., malus Pall., medullae Prud., cicatrices Vulg.; pren.: et nomen impiorum putrescet Vulg., cor nostrum ibi ponamus, ubi putrescere (giniti, koprneti) non potest saecularibus curis Aug.

2. metaf. posta(ja)ti prhek, preperel: solum putrescit Col., tophum caloribus putrescere Col.

razàgnjiti ràzagnjijēm zgniti

razgnjíljeti -līm (se), (ijek.), razgnjíleti -līm (se) (ek.), razgnjiti -gnjijim zgniti

sàgnjiti sȁgnjijēm segniti, zgniti: sagnjila je kruška zgnila je hruška; na zemlji leži sagnjila kruška na tleh leži gnila hruška

spoil^*1 [spɔil] prehodni glagol
opleniti, oropati, izropati, odvzeti; pokvariti, napraviti neuporabno, uničiti
sleng pohabiti, ubiti (koga)
figurativno pokvariti (otroka, zabavo, šalo)
neprehodni glagol
(po)kvariti se (sadje, ribe), zgniti

a spoiled child razvajen otrok
the spoiled child of fortune miljenček Fortune
to spoil s.o.'s appetite pokvariti komu tek
to spoil the Egyptians figurativno sovražniku kaj odvzeti
to spoil one's eyes reading by candlelight pokvariti si oči s čitanjem pri svečavi (sveči)
to spoil the fun pokvariti šalo
to spoil s.o. of his goods oropati koga njegovega premoženja
to spoil for (to be spoiling for) zelo si želeti, koprneti po, komaj čakati, da...
spare the rod and spoil the child kdor ljubi, ta kaznuje

ùgnjiti ȕgnjijēm zgniti: posteljni dronjci ugnjili od dječje mokraće

verfaulen zgniti, gniti

zgnjȉti zgnjȉjēm zgniti

перегорать, перегореть pregore(va)ti, prismoditi se; zgniti

computēscō -ere -putuī popolnoma zgniti, razkrojiti se: Hemina ap. Plin.

pòtruljeti -līmo (ijek.), pòtruleti -lìmo (ek.)
1. drugo za drugim, strohneti
2. drugo za drugim zgniti

corromper (po)kvariti, spriditi; podkupiti; zapeljati

corromperse pokvariti se, spriditi se, zgniti

décomposer [dekɔ̃poze] verbe transitif razkrojiti, razkrajati; razstaviti; razčleniti, analizirati; (s)kremžiti, (s)pačiti (obraz)

se décomposer razkrajati se, zgniti, strohneti
décomposer de l'eau par électrolyse razkrojiti vodo z elektrolizo
décomposer un nombre en facteurs premiers razstaviti število v prafaktorje
cadavre qui se décompose truplo, ki se razkraja
son visage se décomposa de terreur obraz se mu je spačil od groze
il est décomposé bled in spačen obraz ima

Fäulnis, die, gniloba (tudi figurativ); Vorgang: gnitje; (Moder) trohnoba; in Fäulnis übergehen gniti, trohneti, zgniti, strohneti

gni|ti (-jem) zgniti faulen; (razpadati) verwesen
začeti gniti anfaulen, in Fäulnis übergehen

podrido gnil, trhel, preperel; nravno propadel

quedar podrido zgniti, strohneti

retted [rétid] pridevnik
gnijoč, strohnel

to be retted zgniti, strohneti

rot² [rɔt] neprehodni glagol
(z)gniti, trohneti, razpadati, pokvariti se, usmraditi se
figurativno (moralno) propadati; govoriti neumnosti, neumne kvasiti
geologija prepereti, sprhneti
prehodni glagol
povzročiti, da kaj gnije; povzročiti gnitje, trohnjenje
sleng rogati se (komu), zasmehovati, drážiti, ironično govoriti

he is only rotting on se le posmehuje
to rot in gaol gniti, trohneti, propadati v ječi
to rot about sleng zapravljati čas v lenobi in norostih
to rot off, to rot away izginiti zaradi gnitja, zgniti