Franja

before-mentioned [bifɔ́:menšnd] pridevnik
prej omenjen, zgornji

ci-dessus [sidəsü] adverbe tu zgoraj, više; zgornji

cross-curtain [krɔ́skə:tn] samostalnik
zgornji, prečni del zastora

gȏrnjī -ā -ē
1. gornji, zgornji: gornji dom, grad, tok rijeke; gornji kat, sprat gornje nadstropje; gornji šeher gornje mesto; gornji stroj ceste; -a granica; -a paluba
2. vrhnji: gornji kaput

Laufstein, der, Technik zgornji (mlinski kamen); Baukunst, Architektur smernik

Ober- nad..., zgornji, višji, vrhnji

obere gornji, zgornji, višji; die obere Elbe gornja Laba, gornji tok Labe; die oberen Zehntausend zgornjih desettisoč

over¹ [óuvə] pridevnik
zgornji, vrhnji; višji, zunanji, čezmeren (običajno skupaj s pridevnikom)

overhead¹ [óuvəhed] pridevnik
nadzemeljski, zgornji, vzdignjen, višji, nadglaven
ekonomija splošen, skupen, pavšalen

britanska angleščina overhead railway nadcestna železnica
tehnično overhead crane tekalni žerjav
elektrika overhead wire vozni električni vod
ekonomija overhead price pavšalna cena

sovrastante agg.

1. zgornji, zgoraj ležeč

2. bližnji, skorajšnji

3. pren. superioren

superiór -oáră (-óri, -oáre)

I. adj.

1. gornji, zgornji

2. višji

3. superioren, vzvišen

4. močnejši; boljši
□ a fi superior presegati, prekašati

5. nadrejen

6. visokošolski

II. m/f predstojnik (-nica); nadrejeni

supernus 3 (super; prim. pronus: pro) zgornji, gornji, gorenji: numen supernum O., Amm. ali supernae gentes Sis. fr. ali superni dei Lucan. zgornji = nebeški bog, bogovi, nebeščan, nebeščani, nubila inferna supernis Lucr., lux Lucan. sončna luč, sončna svetloba, svetloba (luč) sonca, aquilones, qui alti supernique sunt Gell. visoko z neba prihajajoči, Tusculum H. visoko stoječi, pars Plin., partes Gell., litora Mel., vulnus Plin. zgoraj na telesu; neutr. subst.: de superno, de supernis Vitr. ali ex supernis Gell., Amm. od zgoraj, in superna Gell. navzgor. — Adv. supernē (pesniki H., Lucr., Prud. merijo supernĕ)

1. odzgoraj (od zgoraj), zviška, z višine (naspr. ex infimo): Cels., gladium superne iugulo defigit L., superne ruere Lucr.

2. zgoraj: mutor in alitem superne H. ali mulier formosa superne H. zgoraj = na zgornjem delu telesa, unde superne … volvitur amnis V. zgoraj = nad zemljo (naspr. pod zemljo), argentum innatat superne Plin.

3. navzgor, kvišku: superne tendere Plin.

testata f

1. zgornji, skrajni del; čelo:
le testate del canapè naslonjali kanapeja
la testata del carro čelo voza
la testata di una colonna čelna stran stebra
la testata del letto posteljno zglavje
testata della valle gornji del doline

2. publ.
testata del giornale naslov časopisa; ekst. časopis

3. voj. glava:
missili a testata nucleare rakete z atomsko glavo

4. udarec z glavo

5. šport udarec z glavo

top¹ [tɔp]

1. samostalnik
vrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov
navtika krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira
figurativno smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj
figurativno višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji)
množina, sleng visoke osebnosti, visoke "živine"

at the top na vrhu
from top to toe od glave do pet
on (the) top nad, vrh, vrh tega
the top of the school najboljši učenec šole
the top of all creation krona ustvaritve
top of the milk figurativno najboljša točka programa
at the top of one's voice na ves glas
at the top of one's speed, on top z največjo hitrostjo
off one's top sleng prismojen
to the top of one's bent kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvo
from top to bottom od zgoraj navzdol
the top of the water površje vode
the top of the morning to you! (irsko) lepo jutro vam (želim)!
to be (to become) top biti (postati) prvak; biti na čelu
to be on top biti močnejši, biti na površju
to be at the top of the tree figurativno biti na najvišjem položaju, pri krmilu
he is top of his class on je prvi v razredu
he is tops on je sijajen dečko
to blow one's top sleng razjeziti se, razburiti se
to come out on top iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)
to come to the top priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspeh
to go over the top vojska jurišati iz rova; figurativno, sleng tvegati skok, poročiti se
the car ran at the top of its speed avto je drvel z največjo hitrostjo
to shout at the top of one's voice na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpiti
to take the top of the table zavzeti mesto na gornjem koncu mize; figurativno predsedovati
to take the top off odpiti peno (piva)

2. pridevnik
najvišji, zgornji; glavni, prvi
pogovorno prvorazreden, izvrsten

top boy najboljši učenec
top dog figurativno prvak, zmagovalec
top line naslovna vrsta
top prices najvišje cene
top speed največja hitrost
to be in top form (shape) biti v najboljši formi

ве́рхній прикм., zgórnji prid., górnji prid., vŕhnji prid.

верховой

1. jezden, jahalen; m jezdec;
верховая езда jahanje;

2. zgornji

зве́рхній прикм., vŕhnji prid., zgórnji prid.

макушечный zgornji, vrhnji

aethēr -eris, m (gr. αἰϑήρ)

1. zgornje, čistejše ozračje, eter (naspr. aër): ultimus et a domiciliis nostris altissimus omnia cingens et coërcens caeli complexus, qui idem aether vocantur Ci., ab aethere lucidissimo aër in terram usque diffusus est Sen. ph.; za stoike je eter vir plodeče toplote, prvotnega ognja: (aërem) complectitur immensum aether, qui constat ex altissimis ignibus Ci., od tod: ex terra aqua, ex aqua aër, ex aëre aether (= ogenj) Ci., inde mare, inde aër, inde aether ignifer ipse Lucr.

2. pesn. nebo: hoc, quod memoro, nostri caelum, Grai perhibent aethera Pac. ap. Ci., famā super aethera notus V., rex aetheris... Iuppiter V., Iuppiter aethere summo despiciens V., ne forte sacer (kot bivališče bogov) tot ab ignibus aether conciperet flammas O., stellae sub aethere fixae O.; met.
a) bogovi: oneravit aethera votis V., quos evexit ad aethera virtus V., aliquem in aethera ponere O. v nebo = med bogove.
b) nebeške reči: recludam aethera O.
c) kako božanstvo obsevajoči svit: aethere plena corusco Pallas Val. Fl.

3. pesn. sinekdoha = aër, zrak: clamor ad caelum volvendus per aethera vagit Enn. ap. Varr., verberare aethera pennis V., ferar pennā per liquidum aethera H., apes trans aethera vectae V., veniens ab aethere telum V., concussus mugitibus aether V., patuit mihi pervius aether O.; occ. zrak v nasprotju s podzemljem = zgornji svet, zemlja, jasnina: tanges aethera O., vellent (mortui) aethere in alto pauperiem pati H.

4. pooseb. Aether -eris, m bog neba, Eter, mož matere Zemlje, Kajlov (Caelus) oče, kot oplajajoči bog pogosto istoveten z Jupitrom: Ci., Lucr., O., pater omnipotens Aether descendit V.; po drugih Jupitrov oče, Solov (Sol) ded: Arn.

Opomba: Gen. sg. (redko) aetheros: Stat.; acc. sg. nav. aethera, acc. aetherem (poleg aërem) šele pri Tert. in Serv.; pl. aethera pri poznih piscih.

Auflage, die, (-, -n)

1. (Schicht) sloj, zgornji sloj, prevleka

2. Baukunst, Architektur opornik, opora, podlaga, bei Trägern: ležišče; bei Maschinen: vodilo, polagalo

3. (Forderung usw.) naloga, zahteva, naročilo, pogoj

4. von Büchern: naklada; natis, izdaja (2. Auflage 2. izdaja)

5. (Steuerauflage) predpis davkov; eines Planes: razgrnitev (načrta)