Franja

Pfeife, die, (-, -n)

1. piščal, piščalka; nach jemandes Pfeife tanzen plesati, kot kdo žvižga

2. zum Rauchen: pipa, Pfeife rauchen kaditi pipo

3. Technik (Glasmacherpfeife) steklopihaška cev

4. figurativ (Versager) nesposobnež, zguba

5. (Penis) kur(e)c

sbērcia f (pl. -ce) pog. toskansko neroda, zguba, mojster skaza; slab strelec

scamōrza f

1. (vrsta mehkega kravjega sira) ○

2. pren. šalj. zguba, zmene (oseba)

scarpa f

1. čevelj:
scarpe alte, basse visoki, nizki čevlji
scarpe di cuoio, scamosciate usnjeni, semiš čevlji
scarpe bullonate nogometni čevlji
scarpe che ridono, che hanno fame pren. šalj. čevlji, ki zijajo
mettersi, togliersi le scarpe obuti, sezuti čevlje
avere il cervello nelle scarpe, avere il giudizio sotto la suola delle scarpe biti kratke, kurje pameti
non avere scarpe ai piedi pren. biti gol in bos
non esser degno di lustrare le scarpe a qcn. pren. koga ne dosegati
fare le scarpe a qcn. koga prevarati
mettere le scarpe al sole pren. umreti nasilne smrti, biti umorjen, pasti v boju
rimetterci anche le scarpe pren. biti ob vse, propasti

2. pren. pog. nesposobnež, zguba
scarpa vecchia pren. pog. stara škatla

3. (scarpata) škarpa, brežina, podzid

4. zavorna cokla; zavorna plošča, zavornik

scartina f

1. igre slaba, škart karta

2. pog. zguba, šleva

3. šport slab atlet

scathe [skéið]

1. samostalnik
škoda, zguba; poškodba; žalitev

2. prehodni glagol
arhaično zelo napasti, kritizirati
poetično požgati, uničiti z ognjem
arhaično poškodovati, raniti

schiappa f

1. lesni drobec, lesna iver

2. polovica strojene kože (preden gre v sušenje)

3. pren. zguba; slab delavec, slab igralec

shortcoming [šɔ́:tkʌmiŋ] samostalnik
(večinoma množina) nezadostnost, pomanjkanje; nedostatek, škoda, zguba; slabost, hiba; deficit, primanjkljaj

torso m

1. peščišče; ogrizek (jabolka, hruške)

2. anat. trup; umet. torzo:
a torso nudo slečen do pasu

3. pren. pog. nesposobnež; zguba

потеря f (i)zguba

проигрыш m zguba (pri igri);
остаться в проигрыше izgubiti

пропажа f zgubljena reč, zguba

убыток m škoda, zguba;
нести (терпеть) -тки škodo imeti

урон m zguba, škoda;
нанести у. oškodovati;
потерпеть у. utrpeti škodo, biti oškodovan

утеря f (i)zguba

утрата f zguba

ущерб m škoda, zguba
нанести у. oškodovati koga;
луна на ущербе zadnji krajec

amnesia [æmní:zjə] samostalnik
medicina amnezija, zguba spomina

aphonia [æfóunjə] samostalnik
medicina popolna zguba glasu

atimy [ǽtimi] samostalnik
brezčastnost; zguba državljanskih pravic, narodne časti