Franja

Zadetki iskanja

  • absolúten (-tna -o) adj.

    1. (popoln, vsestranski) assoluto:
    absolutna tišina silenzio assoluto
    absolutna večina glasov maggioranza assoluta dei voti

    2. (brezpogojen, nesporen) assoluto:
    absoluten prvak campione assoluto

    3. (neomejen, absolutističen) assolutista, assolutistico:
    absolutna oblast regime assolutistico

    4. filoz.
    absolutni duh spirito assoluto
    fiz. absolutna ničla zero assoluto
    mat. absolutna vrednost valore assoluto
    meteor. absolutna vlaga umidità assoluta
    knjiž. absolutna oblast arbitrio, balia
    pren. absolutna premoč scettro
    lingv. absolutni superlativ (pridevnika) superlativo assoluto, elativo
  • balín (-a) m šport. boccino; pallino:
    ostriči na balin tagliare a zero, rapare
  • gòl (gôla -o)

    A) adj.

    1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
    golo drevje alberi nudi, spogli
    gola zemlja terreno brullo

    2. (ki je brez obleke) nudo:
    gol do pasu a torso nudo

    3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
    gole stene pareti nude
    gola soba stanza spoglia

    4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
    naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
    braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
    videti z golim očesom vedere a occhio nudo
    biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
    rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
    elektr. gola elektroda elettrodo nudo
    gola zavist pura invidia
    bot. goli cvet fiore nudo
    zool. goli polž lumacone ignudo
    elektr. goli vodnik conduttore nudo

    B) gôli (-a -o) m, f, n
    našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
    ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
    sleči do golega denudare
    sečnja (gozda)
    do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • nad above; over

    5° nad ničlo 5 degrees above zero
    nad morsko gladino above sea level
    moški nad 40 let men over 40
    reka nad mostom the river above the bridge
    biti star nad 50 let to be over 50
    nad gradom se dviga stolp a tower rises high over the castle
    kaj je prišlo nad vas? what has come over you?
    iti nad sovražnika to march against the enemy
    sonce je nad obzorjem the sun is above the horizon
    meč mu je visel nad glavo a sword was hanging over his head
    oblak dima je visel nad mestom a cloud of smoke hung over the city
    nad vsa pričakovanja beyond all expectation
  • namériti

    namériti na to aim at; to take aim at
    namériti se (zgoditi se) to happen, arhaično to come to pass
    namériti se na koga to meet someone, to happen to meet someone
    namériti (top) (na) to zero in (on)
  • níčti -a -o prid.
    lingv. ničta končnica terminaţie zero
  • núla nought; nothing

    eno núlo si premalo napisal you've written one nought too few
    zavrti telefon núla osem dial oh eight (ZDA zero eight)
    tekma se je končala tri núla the match ended three nil
  • okóli

    A) adv.

    1. attorno:
    okoli se zavrteti girarsi attorno

    2. intorno:
    okoli hoditi andare, girare intorno

    3. pren. intorno, qua e là

    4. circa:
    okoli deset stopinj pod ničlo circa dieci gradi sotto zero
    pren. biti hitro okoli passare presto
    pren. govoriti okoli non andare al sodo, non dire francamente
    pog. od slabosti okoli pasti svenire dalla debolezza
    pog. koga okoli prinesti (ogoljufati) ingannare, fregare qcn.

    B) okóli prep.

    1. attorno a; torno torno; intorno a:
    zemlja kroži okoli sonca la Terra gira attorno al Sole
    okoli hiše torno torno la casa

    2. attorno a, circa, su:
    razprava se vrti okoli istega vprašanja la discussione verte attorno alla stessa questione

    3. attorno a:
    veter piha okoli ogla il vento soffia attorno all'angolo

    4. circa; verso; attorno a, intorno a:
    pridem okoli devetih vengo verso le nove
    temperatura okoli nič temperatura attorno allo zero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smukati se okoli deklet correre dietro alle ragazze, corteggiare le ragazze
    sukati se okoli koga darsi da fare attorno a qcn.
    hoditi okoli koga stare dietro a qcn.
    metati se komu okoli vratu gettarsi al collo di qcn.
    pren. letati okoli zdravnikov correre da un medico all'altro
  • ostríči (ostrížem)

    A) perf. ➞ striči

    1. tagliare (i capelli); tosare (le pecore):
    ostriči na balin rapare, radere i capelli a zero, zucconare
    ostriči na krtačo tagliare i capelli a spazzola

    2. (odrezati) tagliare

    B) ostríči se (ostrížem se) perf. refl. farsi tagliare i capelli
  • pod under; below, beneath

    pod ceno for less than the value
    pod mojo častjo beneath my dignity
    pod drevesom under a tree
    pod Henrikom IV under Henry IV
    pod ničlo below zero
    pod napačnim imenom under a false name, under an assumed name
    pod vsako kritiko beneath criticism
    pod milim nebom under the open sky
    pod pokroviteljstvom under the patronage of
    pod mojimi nogami below my feet
    pod ognjem treh baterij vojska under the fire of three batteries
    pod pečatom tajnosti under a pledge of secrecy
    pod pretvezo, pod izgovorom under the pretext (of)
    pod roko (figurativno) secretly
    pod hribom at the foot of the hill
    pod (s) pogojem on condition that...
    pod njegovim vladanjem in his reign
    pod vplivom influenced by...
    pod zemljo underground
    pod 20 let starosti under 20 years of age
    pod kaznijo globe under the penalty of a fine
    pod smrtno kaznijo under pain of death
    osebe pod 30 leti the under-thirties
    on je pod copato (figurativno) he is henpecked; he is tied to his wife's apron strings, the mare is the better horse
    biti pod orožjem to be under arms
    ničesar ne imeti za pod zob not to have a bite to eat
    dajte to pod ključ! put it under lock and key!
    pasti pod stečaj to go bankrupt, to fail
    prodajati pod lastno ceno to sell below cost price
    stanovati pod streho (v mansardi) to live in a garret
    storil je to pod pritiskom he did it under pressure
    šibiti se pod bremenom to sink under the load
  • pólčàs mi-temps ženski spol

    po prvem polčasu je rezultat 3 : 0 à la mi-temps, la marque est de trois à zéro
  • postríči (-strížem) perf. ➞ striči (nohte, lase, dlake, živo mejo) tagliare (le unghie, i capelli, il pelo, la siepe); (ovce) tosare;
    postriči na balin tagliare i capelli a zero, rapare (a zero)
    postriči na krtačo tagliare i capelli a spazzola
    pren. postriči komu peruti tarpare le ali a qcn.
    postriči z ušesi drizzare le orecchie
  • premágati (-am) | premagováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. sconfiggere; battere, debellare; sbaragliare, sgominare; trionfare:
    šport. Slovenija je premagala Litvo z 1:0 (ena proti nič) Slovenia batte Lituania 1:0 (uno a zero)
    premagati sovražnika debellare, sbaragliare, sgominare il nemico
    premagati bolezen debellare, vincere la malattia, trionfare sulla malattia
    premagovati strah vincere la paura
    premagovati nesrečo trionfare sulle, delle avversità

    2. vincere, cogliere, sopraffare, indurre:
    radovednost ga je premagala, da je odprl pismo vinto dalla curiosità, aprì la lettera
    starko je premagal spanec la vecchietta fu colta dal sonno
    jok jo je premagal fu sopraffatta dal pianto

    3. pren. superare, sormontare, vincere, aver ragione di:
    premagati ovire sormontare gli ostacoli
    premagati posledice vojne sanare le conseguenze della guerra, le distruzioni della guerra

    B) premágati se (-am se) | premagováti se (-újem se) perf., imperf. refl. frenarsi, dominarsi, trattenersi, resistere:
    s težavo se je premagal, da mu ni ostro odgovoril si trattenne a fatica dal rispondergli per le rime
  • spustíti (-ím) | spúščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. calare, abbassare, lasciar cadere;
    spustiti zapornice calare la chiusa
    spustiti sidro calare l'ancora
    spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

    2. calare; navt. calumare; immettere:
    navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
    navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
    spustiti ladjo v vodo varare la nave
    spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

    3. far entrare:
    spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
    spustiti naprej far passare

    4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
    spustiti cene abbassare i prezzi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
    pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
    spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
    spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
    spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
    spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
    vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
    spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

    B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
    temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
    spustiti se na tla scendere a terra
    spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
    spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
    aer. spuščati se v drsnem letu planare

    2. pren. calare, scendere:
    v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

    3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
    spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
    spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
    spustiti se v boj gettarsi nella mischia
    spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
    spustiti se v jok mettersi a piangere
    spustiti se v pogovor attaccar discorso
    spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
    spustiti se v politiko darsi alla politica
    spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
    spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
    spustiti se na pot mettersi in cammino
    spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
    spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
    spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso
  • stopínja footstep, footprint, footmark; step; (stopnja) degree

    hoditi po stopínjah koga to tread in someone's footsteps, (figurativno) to follow someone's example
    on gre po mojih stopínjah he is following in my footsteps
    sekati stopínje v led to cut steps in the ice
    10 stopínj nad (pod) ničlo 10 degrees above (below) zero
  • stopínja pas moški spol , pied moški spol , trace ženski spol (ali empreinte ženski spol) de pied ; (stopnja) degré moški spol

    Celzijeva stopinja degré centigrade
    30° C trente degrés centigrades
    20° v senci (na soncu) vingt degrés à l'ombre (au soleil)
    toplotna stopinja degré de chaleur, température ženski spol
    stopinja mraza degré de froid
    termometer kaže 10° pod ničlo le thermomètre marque moins dix (degrés) en-dessous de zéro
    dolžinska (širinska) stopinja degré de longitude (de latitude)
    50. stopinja severne širine cinquante degrés de latitude nord, 50° de latitude N
    iti po stopinjah koga (figurativno) marcher sur (ali suivre) les traces de quelqu'un
  • tájen (-jna -o) adj.

    1. segreto; clandestino; underground angl.:
    tajne organizacije società segrete
    skleniti tajni sporazum stipulare un accordo segreto
    tajni jezik linguaggio segreto
    tajna pisava crittografia
    tajna policija servizi segreti
    tajni agent agente segreto; ekst. emissario; zero zero sette
    tajni fondi fondi segreti
    tajni komornik cameriere segreto

    2. (skriven) segreto, nascosto

    3. knjiž. misterioso, arcano
  • termométer thermometer

    Celzijev (Fahrenheitov, Réaumurjev) termométer centigrade (ali Celsius) (Fahrenheit, Réaumur) thermometer
    klinični termométer clinical thermometer
    kombinirani termométer combination thermometer
    beležni termométer recording thermometer
    maksimalni in minimalni termométer maximum and minimum thermometer
    živosrebrni termométer mercury thermometer
    stanje termométra thermometer reading
    termométer kaže 10°C the thermometer reads (ali shows) ten degrees centigrade (10°C)
    termométer kaže 15° pod (nad) ničlo the thermometer shows fifteen degrees below (above) zero
    termométer se dviga (pada) the thermometer is rising (is falling)
  • termométer (-tra) m (toplomer) termometro:
    termometer kaže minus deset stopinj il termometro segna dieci (gradi) sotto zero
    meriti temperaturo s termometrom misurare la febbre col termometro
    živosrebrni termometer termometro a mercurio
    maksimalni, minimalni termometer termometro a massima, a minima
    teh. tekočinski, uporovni termometer termometro a liquido, a resistenza