Franja

póldan -dneva (ud) m
1. podne: delati od jutra do -a; v trebuhu mi zvoni poldan
gladan sam
2. jug: vinograd je obrnjen proti -u
3. vrh, zenit: sonce je v -u; poldan življenja

póldan -dne m
1. prânz, amiază
2. zenit

póldne (-dnéva) n

1. mezzogiorno, mezzodì

2. knjiž. zenit

3. star. (jug) Mezzogiorno, Sud

Scheitelhöhe, die, Ballistik: zenit

temeníšče stjemenište (te-) zenit: sonce je v -u

vertex množina vertexes, vertices [və́:teks, -teksi:z, -tisi:z] samostalnik
najvišja točka, vrh
anatomija teme
astronomija zenit
geometrija vrh kota

vrhun|ec moški spol (-ca …) der Gipfel, der Klimax; der Gipfelpunkt, Höhepunkt, samo figurativno der Glanzpunkt, die Höhe, der Zenit; (razcvet) die Blütezeit; (najvišja raven) der Höchststand; (vrhunski dosežek) die Gipfelleistung
konjunkturni vrhunec die Hochkonjunktur
doseči vrhunec kulminieren, gipfeln
biti na vrhunu auf der Höhe sein

vrhúnec (-nca) m

1. acme, apice, culmine, vertice, vetta; apogeo; fastigio:
pisatelj je na ustvarjalnem vrhuncu lo scrittore è all'apice della potenza creativa
biti na vrhuncu slave essere all'apogeo della fama
doseči vrhunec sreče raggiungere, toccare il culmine della felicità
doseči vrhunec moči raggiungere il fastigio della potenza

2. (stopnja največje intenzivnosti) colmo; zenit; clou:
na vrhuncu sezone nel colmo della stagione
vrhunec večerne prireditve, zabave il clou della serata

vrhúnec -nca m apogeu, punct culminant, culme, zenit; toi
□ doseči vrhunec a culmina

zenith [britanska angleščina zéniɵ ameriško zí:-] samostalnik
astronomija zenit, nadglavišče
figurativno vrh, vrhunec, najvišja točka, višek

at the zenith of my career na višku moje kariere
to be at one's zenith biti na višku
to reach the zenith doseči višek, vrhunec

zénith [zenit] masculin zenit; figuré vrhunec, višek

être à son zénith biti na vrhuncu, višku

žàrīšte s
1. fiz. žarišče, gorišče, fokus: žarište metalnih zrcala
2. med. žarišče, središče: žarište bolesti, gnojno žarište
3. središče: žarište prometa, ustanka
4. zenit: sunce je dospjelo u žarište

culmen -inis, n (prim. celsus in columen)

I.

1. vrh, najvišja točka, kopa: culmina Alpium C., c. montium Plin., c. Tarpeium Suet.; c. caeli Ci. (Arat.) nebesna kupola, po drugih zenit.

2.
a) arhit. sleme, zatrep: c. aedis Iovis L., tecti V., O., Cu., tecta domorum culmina V., tugurī congestum caespite culmen V., ruit alto a culmine Troia V. s svoje višine, villarum culmina fumant V., mersae culmina villae O., columen in summo fastigio culminis Vitr., c. domus Suet.; od tod slamnata (s slamo krita) koča: Sen. ph., in pesn. hiša: Val. Fl., Sen. tr.
b) človeško teme: hominis L.

3. pren. višek, vrhunec: a summo culmine fortunae L., summo de culmine lapsus Lucan., illum summo de culmine rerum morte petit Lucan., culmen omnium rerum tenere Plin., pars haec pervenit ad culmen Plin., summum c. Iovis Sil., c honoris mei Ap., auctoritatis Aug., regale Cl. knežja visokost.

— II. pesn. bil, slama: durae culmen inane fabae O.

nadglavišče samostalnik
astronomija, geografija (o točki na nebu) ▸ tetőpont
Sopomenke: zenit

nadír (-ja) m geogr. nadir:
zenit in nadir lo zenit e il nadir

perzijski jezik stalna zveza
(jezik) ▸ perzsa nyelv
V Iranu je uradni perzijski jezik oziroma farsi, v osnovno šolo pa gredo otroci s šestimi leti in traja šest let. ▸ Iránban a perzsa, illetve a fárszi a hivatalos nyelv, a gyermekek pedig hatéves korukban kezdik látogatni az általános iskolát, amely hat évig tart.
Besede tarifa , algebra in zenit so arabskega izvora, medtem ko ček , pomaranča in kaviar prihajajo iz perzijskega jezika farsi. ▸ A tarifa, az algebra és a zenit szavak arab eredetűek, míg a csekk, a narancs és a kaviár a perzsa fárszi nyelvből származik.
Sopomenke: perzijščina

polétje (-a) n

1. estate:
suho, vroče poletje estate arida, calda
umrl je lansko poletje è morto l'estate scorsa
astronomsko poletje estate astronomica
babje, indijansko poletje estate indiana
Martinovo poletje estate di S. Martino
pren. fant s sedemnajstimi poletji un ragazzo di diciassette anni

2. pren. maturità:
pren. biti v poletju moči essere allo zenit delle forze

vzpénjati se (-am se) | vzpéti se (vzpnèm se) imperf., perf. refl.

1. salire; montare; aer. prendere quota:
vzpenjati se na hrib salire sul monte
vzpenjati se na drevo montare sull'albero
letalo se je vzpenjalo skoraj navpično l'aereo saliva, prendeva quota quasi perpendicolarmente

2. (dvigati se, dvigniti se) impennarsi, inalberarsi:
konj se vzpne in zarezgeta il cavallo si impenna e manda un nitrito

3. (rasti, zrasti navzgor) arrampicarsi:
po zidu se vzpenja bršljan l'edera si arrampica sul muro

4. pren. (dosegati, doseči višjo stopnjo) progredire, crescere, salire:
gospodarstvo se hitro vzpenja un'economia che progredisce rapidamente
vzpeti se po družbeni lestvici salire nella gerarchia sociale

5. (dvigati se) innalzarsi; pren. slanciarsi, svettare:
nad reko se vzpenja hrib sopra il fiume si innalza un monte
pren. vrhovi dreves se vzpenjajo proti nebu le cime degli alberi si slanciano verso il cielo

6. pren. salire:
sonce se je vzpelo v zenit il sole è allo zenit
napetost drame se naglo vzpenja la tensione drammatica sale rapidamente
zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali i suoni salivano e scendevano armoniosi

μεσουράνημα, ατος, τό nebeška sredina, sreda neba, zenit NT.