Franja

zemeljski plaz moški spol der Erdrutsch, Bergrutsch

zemeljski plaz stalna zveza
(naravni pojav) ▸ földcsuszamlás
Močno monsunsko deževje julija in avgusta povzroča občasne zemeljske plazove, ki lahko zaprejo cesto za več ur ali dni. ▸ Július és augusztus körül a súlyos monszunesők okoznak alkalmi földcsuszamlásokat, amelyek az utakat több órára vagy napra is elzárhatják.
Potres je sicer sprožil več zemeljskih plazov, ponekod je prekinjena oskrba z elektriko. ▸ A földrengés egyébként több földcsuszamlást okozott, helyenként az áramellátás is szünetel.

zemeljski plin moški spol das Erdgas
na zemeljski plin erdgasbefeuert
motor na zemeljski plin der Erdgasmotor
nahajališče zemeljskega plina das Erdgasvorkommen
pridobivanje zemeljskega plina die Erdgasförderung
kurjava z zemeljskim plinom die Erdgasfeuerung

zemeljski plin stalna zveza
(fosilno gorivo) ▸ földgáz

zemeljski tečaj ženski spol geografija der Erdpol
premikanje zemeljskih tečajev die Polwanderung

zemeljski vek moški spol das Erdzeitalter; novi: die Erdneuzeit, stari: das Erdaltertum

arašid samostalnik
1. (zemeljski orešek) ▸ földimogyoróNekateri učenci so alergični na arašide, lešnike ali druge oreške. ▸ Néhány diák allergiás a földimogyoróra, mogyoróra vagy más diófélékre.
Sopomenke: zemeljski orešček

2. Arachis hypogea (rastlina) ▸ földimogyoró
Praviloma arašid uvrščamo med stročnice, saj je za oreščke značilno, da imajo le eno jedro. ▸ A földimogyorót a hüvelyesek közé soroljuk, mivel a mogyorófélékre az egy mag a jellemző.
Sopomenke: zemeljski orešček

cilj moški spol (-a …)

1. strelski: das Ziel (premični cilj bewegliches Ziel, mimo cilja am Ziel vorbei, čez cilj über das Ziel); -ziel (bližnji Nahziel, leteči Flugziel, na morju Seeziel); Ziel- (iskanje cilja die Zielsuche, naprava za iskanje cilja die Zielsucheinrichtung); (tarča) die Zielscheibe/ Schießscheibe

2. vojska -ziel (bojni Gefechtsziel, nadomestni Ersatzziel, napada Angriffsziel, strateški Kampfziel, vojne Kriegsziel)

3. šport das Ziel (doseči erreichen, iti skozi cilj durchs Ziel gehen, priti v cilj ins Ziel kommen); -ziel (etapni Etappenziel, vmesni Zwischenziel)
na cilj Ziel-
(skok na cilj der Zielsprung, streljanje na cilj das Zielschießen, let na cilj der Zielflug, razdalja na cilju der Zielabstand, sodnik na cilju der Zielrichter, vrstni red na cilju der Zieleinlauf, ravni del proge pred ciljem die Zielgerade, posnetek prehoda skozi cilj das Zielfoto; der Zielfilm)

4. (namen) das Ziel (v življenju im Leben; jasno pred očmi klar vor den Augen)
doseči svoj cilj sein Ziel erreichen; -ziel (dolgoročni Fernziel, glavni Hauptziel, končni Endziel, načrtovalni Planziel, izobraževanja Lehrziel, študijski Studienziel, učni Lernziel, vzgojni Erziehungsziel, zemeljski Erdziel, življenjski Lebensziel)
v svesti si cilja/z jasnim ciljem pred očmi [zielbewußt] zielbewusst
naravnost proti cilju zielsicher
zastavljen cilj die Zielsetzung
(jasno klare Zielsetzung, socialni cilji soziale Zielsetzungen)

5. (načrtovanje)
določitev cilja die Zielvorgabe
(norma/normativ) die Vorgabe

6. pri potovanju: das Ziel (današnji heutiges, mojega potovanja meiner Reise); -ziel (poleta Flugziel, potovanja Reiseziel); namembno mesto potnikov/ pošiljk: der Bestimmungsort, letalstvo die Destination
|
postaviti si cilj sich ein Ziel setzen
doseči cilj pri hoji, vožnji itd.: ans Ziel kommen/gelangen
figurativno doseči cilj das Ziel erreichen
zgrešiti cilj das Ziel verfehlen, figurativno sein Ziel verfehlen, seinen Zweck verfehlen
brez cilja ziellos
usmerjen k cilju zielgerichtet
figurativno k novim ciljem zu neuen Ufern
biti na cilju am Ziel sein (tudi figurativno)
biti končno na cilju endlich am Ziel (angelangt) sein
z določenim ciljem (namenski) gezielt
z jasnim ciljem [zielbewußt] zielbewusst
imeti za cilj gerichtet sein auf
letalstvo imeti za cilj poleta: anfliegen (einen Ort)
postaviti si za cilj sich etwas als Ziel setzen/etwas anstreben/etwas anpeilen

čmrlj moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Hummel (maharski Moos-Hummel, kamnjarski Stein-Hummel, njivski Acker-Hummel, travniški Wiesen-Hummel, zemeljski Erd-Hummel)
čmrlj zajedavec Schmarotzerhummel
rastlinstvo, botanika rastlina, ki jo oprašujejo čmrlji die Hummelblume

čuf|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (zemeljski mandelj) die Kaffeewurzel, die Zypermandel

depresija samostalnik
1. (bolezen) ▸ depresszióPovezane iztočnice: klinična depresija, manična depresija, poporodna depresija, velika depresija

2. (obdobje po gospodarski krizi) ▸ depresszió, pangásPovezane iztočnice: velika depresija, velika gospodarska depresija

3. geografija (del kopnega) ▸ depresszió, mélyföldMrtvo morje leži v najnižji zemeljski depresiji. ▸ A Holt-tenger a Föld legmélyebb depresszióját foglalja el.
Siwa leži v depresiji 12 metrov pod morsko gladino in je daleč naokoli znana po svojih dateljnih in olivah. ▸ A Szíva-oázis 12 méterrel a tengerszint alatt található depresszióban fekszik, és a távoli környéken is ismert datolyájáról és olajbogyójáról.
Povezane iztočnice: Katarska depresija

4. meteorologija (vremenski pojav) ▸ depresszió [légnyomási minimum]

dob|a [ô] ženski spol (-e …)

1. zgodovine: die Zeit, -zeit (kamena Steinzeit, mlajša kamena Jungsteinzeit, srednja kamena Mittelsteinzeit, stara kamena Altsteinzeit, zgodnja kamena Frühsteinzeit, bakrena Kupferzeit, bronasta Bronzezeit, zgodnja bronasta Frühbronzezeit, halštatska Hallstattzeit, latenska La-Têne-Zeit, železna Eisenzeit; suženjstva Sklavenzeit, fevdalna Feudalzeit; baročna Barockzeit, bidermajerska Biedermeierzeit, cesarstva Kaiserzeit, kolonialna Kolonialzeit, revolucije Revolutionszeit, viteštva Ritterzeit; geografija hladna Kaltzeit, topla Wärmezeit, ledena Eiszeit/Kaltzeit, günška ledena Günzeiszeit, mindelska ledena Mindeleiszeit, riška ledena [Rißeiszeit] Risseiszeit, würmska ledena Würmeiszeit, medledena Zwischeneiszeit/Interglazialzeit/Warmzeit, poledena Nacheiszeit/Postglazialzeit, deževna Regenzeit); religija die Zeit (apostolska apostolische, babilonskega suženjstva der babylonischen Gefangenschaft, Konstantinova Konstantinische …); (čas) die -zeit (junaška/herojska Heldenzeit, krizna/krize Krisenzeit, razcveta/vrhunca Blütezeit)

2. (vek; era, epoha) das Zeitalter (Newtonova Newtons, tehnike der Technik), -zeitalter (atomska Atomzeitalter, bronasta Bronzezeitalter, industrijska Industriezeitalter, računalnikov Computerzeitalter, reformacije Reformationszeitalter, strojev Maschinenzeitalter); die Ära, die Epoche
zlata doba das Goldene Zeitalter (tudi figurativno)

3. (določeni/odrejeni čas) die -zeit (čakalna Karenzzeit, Wartezeit, inkubacijska Inkubationszeit, latenčna Latenzzeit, lovna Jagdzeit, lovstvo varstvena Schonzeit, pomočniška Gesellenzeit, posebna pokojninska Ersatzzeit, preizkusna Erprobungszeit, Probezeit, razvojna Entwicklungszeit, učna Ausbildungszeit, Lehrzeit, zavarovalna Versicherungszeit)
nihajna doba valov: die Laufzeit

4. (obdobje) der Zeitabschnitt (življenjska des Lebens, zgodovinska der Geschichte, zgodovine narave der Naturgeschichte); (razdobje, čas od-do) der Zeitraum, -zeitraum (garancijska Garantiezeitraum)

5.
geološka doba die Formation, (zemeljski vek) das Erdzeitalter

6. medicina die Periode, -periode (iztisnjenja plodu Austreibungsperiode, širjenja Eröffnungsperiode, perinatalna Perinatalperiode)
tehnika ogrevalna doba za zgradbe/stanovanja die Heizperiode

7. trajanje: die Dauer, -dauer (amortizacijska Nutzungsdauer, funkcijska Funktionsdauer, ležalna v bolnišnicah Verweildauer, trajanja Lebensdauer, tehnika vklopna Einschaltdauer)

8.
življenjska doba (starost) das Alter, -alter
(igranja Spielalter, spraševanja Fragealter, deteta Babyalter, otroška Kindesalter, deška Knabenalter, dekliška Mädchenalter, mladostna Jugendalter, odraslosti Erwachsenenalter, starosti Greisenalter)
|
mandatna doba die Amtszeit, die Amtsperiode, die Amtsdauer
obhodna doba astronomija die Umlaufdauer, die Umlaufzeit
poporodna doba medicina das Kindbett, das Wochenbett
zgodovina predmarčna doba der Vormärz
pripravniška doba das Praktikum, das Referendariat, das praktische Jahr
razpolovna doba fizika die Halbwertszeit
vrtilna doba die Umdrehungsdauer, die Umdrehungszeit
življenjska doba die Lebensspanne, die Lebensdauer, človeka: die Lebenserwartung
|
dobe: der Zeit, Zeit-
(dokument das Zeitdokument, pojav die Zeiterscheinung, roman der Zeitroman, slika das Zeitbild)
okus dobe der Zeitgeschmack (tedanje damaliger Zeitgeschmack)
okoliščine tiste dobe die (damaligen) Zeitumstände
kritika dobe die Zeitkritik
s kritiko dobe zeitkritisch
|
nanašajoč se na dobo zeitbezogen
vezan na dobo zeitgebunden
za daljšo dobo auf längere Zeit
za kratko dobo kurzfristig
prelomnica med dobama die Zeitenwende
| ➞ → čas, ➞ → epoha, ➞ → era, ➞ → obdobje, ➞ → perioda, ➞ → razdobje, ➞ → vek

duh² moški spol (duha …)

1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
svetovni duh der Weltgeist
figurativno brez duha geistlos
imeti duha Witz haben
iskra duha der Geistesfunken
sila duha die Geisteskraft
svoboda duha die Geistesfreiheit
urjenje duha die Geistesschulung
veličina duha die Geistesgröße
v duhu im Geiste
v duhu komedije komödienhaft
ubog na duhu geistesarm
soroden po duhu geistesverwandt

2. (način mišljenja) der Sinn
v duhu tradicije im Sinne der Tradition
hlapčevski duh der Knechtssinn

3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
hiša duhov das Geisterhaus
izganjanje duhov/duha der Exorzismus
kraljestvo duhov das Geisterreich
ladja duhov das Gespensterschiff
prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
svet duhov die Geisterwelt
ura duhov Geisterstunde
zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

4.
Sveti duh der Heilige Geist

5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
|
zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
ubog v duhu arm im Geiste
|
duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will

gad moški spol (-a …) živalstvo, zoologija družina: die Otter, die Viper; rod: die Otter (navadni Kreuzotter, rilčasti/laški Aspisviper, mali/kraški Wiesen-/Spitzkopfotter, levantski (gjurza) Levanteotter, bosenski Südosteuropäische Kreuzotter, maloazijski Kleinasiatische Viper, palestinski Palästina-Viper, pirenejski Stülpnasen-Otter, stepski Steppen-Viper, verigasti (jesur) Ketten-Otter, Kettenviper)
drevesni gad Baumviper
gabonski gad Gabunviper (nosorogi Nashornviper)
gad krastačar Krötenviper, Krötenotter (zeleni Grünotter, puščičar Pfeilotter)
rogati gad (cerast) die Hornviper
zemeljski gad Erdotter

grmeti glagol
1. (ob nevihti) ▸ dörög, mennydörögKer je močno grmelo, smo imeli izključen telefon. ▸ Mivel erősen dörgött, kikapcsoltuk a telefont.Začelo se je bliskati in grmeti. ▸ Elkezdett villámlani és dörögni.

2. (o napravah ali pojavih) ▸ bömböl, dörög, dübörögNa ruski fronti dan za dnem grmijo topovi. ▸ Az orosz fronton nap mint nap dörögnek az ágyúk.Iz zvočnikov je grmela glasba. ▸ A hangszórókból dübörgött a zene.Vsakdo ve: samo še nekaj ur, pa bodo začele grmeti granate. ▸ Mindenki tudja: még néhány óra, és elkezdenek ropogni a gránátok.

3. (o naravnih pojavih) ▸ zúdul, morajlik, zuhogZ gora in hribov so na ceste grmeli zemeljski plazovi. ▸ A hegyekről és dombokról földcsuszamlások zúdultak az utakra.Ledenik se razteza in pri tem strašansko poka in grmi. ▸ A gleccser ereszkedik lefelé, és közben félelmetesen ropog és morajlik.
Med Zambijo in Zimbabvejem grmi reka Zambezi. ▸ Zambia és Zimbabwe között a Zambézi folyó morajlik.

4. lahko izraža negativen odnos (razburjeno govoriti) ▸ dörög, mennydörög, dübörögOtok je grmel od vročih polemičnih debat. ▸ A sziget a heves, ellentmondásos vitáktól volt hangos.
Ker je šlo za čezatlantske prelete, za drago letalo, so novinarji in javnost začeli grmeti. ▸ Mivel ez egy transzatlanti járat volt, a drága repülőgép miatt a sajtó és a közvélemény felzúdult.
"Kje je pa kakšen zdravnik?" je grmel po hodnikih. ▸ „Van itt valahol orvos?” – dübörgött végig a folyosókon.

5. (o vznemirjenju) ▸ dübörög
Ko mi v osamljenosti grmi v duši, se ne sliši. ▸ Amikor magányomban dübörög a lelkem, nem hallják meg.
V meni je ves čas grmela in besnela jeza. ▸ Állandóan forrt és tombolt bennem a düh.

6. (o hitrem padanju) ▸ zuhan
Ob nastopu recesije in čiščenja finančnega trga so cene nafte zgrmele in grmijo navzdol še naprej. ▸ A recesszió kezdetével és a pénzügyi piac megtisztulásával az olajárak összeomlottak, és még mindig zuhannak.

jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

materinski jézik native language, mother tongue
mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
občevalni jézik colloquial language, vernacular
knjižni jézik literary language
diplomatski jézik diplomatic language
Cankarjev jézik Cankar's language
lahek, težak jézik easy, difficult language
goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
prekajen jézik smoked tongue
zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
učitelj jézikov (foreign) language teacher
dar za jézike gift of tongues
morski jézik (riba) sole
dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
moderni (stari) jézik modern (ancient) language
strokoven jézik technical language
uradni, službeni jézik official style
zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
duh jézika genius of a language
jézik posrednik interlingua
na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
imeti dolg jézik to have a long tongue
ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
držati jézik to hold one's tongue
drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
jézik mu je odpovedal his tongue failed him
pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
pokaži jézik! put out your tongue!
sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
pazi na svoj jézik! mind your tongue!
lomiti jézik to murder a language
jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
(on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
ušlo mi je z jézika I let it slip out
on zna mnogo jézikov he is a polyglot
tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language

jêzik anat lengua f ; (govor) lengua f , idioma m , lenguaje m ; habla f ; (pri čevlju) lengüeta f ; (na tehtnici) lengüeta f

goveji jezik lengua de vaca
obložèn jezik lengua saburrosa (ali sucia, cargada, blanca)
zemeljski jezik lengua de tierra
uradni (državni) jezik idioma m oficial (nacional)
pouk jezikov enseñanza f de idiomas
učitelj jezikov profesor m de idiomas
šola za jezike escuela f (ali academia f) de idiomas
materni jezik lengua materna (ali nativa)
bratsk jezik lengua hermana
ljudski jezik lengua popular
knjižni (pisani) jezik lengua literaria (escrita)
lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
pomožni univerzalni jezik idioma m auxiliar universal
star (moderen, živ, mrtev, tuj) jezik lengua antigua (moderna, viva, muerta, extranjera)
obvladati (znati) (kak) jezik poseer (dominar) un idioma
imeti dobro namazan jezik tener mucha labia
dolg jezik imeti (fig) ser una mala lengua
imeti oster (zloben) jezik ser mordaz (ali maldiciente)
imeti strupen jezik tener una lengua viperina (ali de escorpion ali de hacha)
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
brzdati jezik tener la lengua; fam mirarse para hablar
pokazati komu jezik sacar la lengua a alg
priti ljudem v jezike andar (ali ir) en lenguas
razvezati komu jezik desatar la lengua a alg
jezik se mu je razvezal se le va la lengua
ne imeti dlake na jeziku no tener pelos en la lengua
tleskniti z jezikom chascar la lengua
ugrizniti se v jezik (tudi fig) morderse la lengua
vzeli ste mi besedo z jezika me ha quitado de la lengua la palabra

kamelji pridevnik
1. (o kameli ali kamelah) ▸ tevePovezane iztočnice: kamelji safari

2. (o izdelkih in hrani) ▸ teve
3. (v kulinariki) ▸ teve
4. (o barvi) ▸ teveV kolekciji ne manjkajo niti zemeljski toni, siva, kamelja in čokoladni odtenki. ▸ A kollekcióból nem hiányoznak a földtónusok, a szürke, a teveszín és a csokoládé árnyalatai sem.

kurjav|a¹ ženski spol (-e …) die Heizung (centralna Zentralheizung, etažna Etagenheizung, plinska Gasheizung, na premog Kohlenheizung); tehnika die Feuerung (na zemeljski plin Erdgasfeuerung)
monter centralne kurjave der Heizungsbauer

legvan [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Leguan (črni Schwarzer, leopardovec Leopard-Leguan, ogradni Zaun-Leguan, pegasti Leopard-Leguan, rumenoglavi Gelbkopf-Leguan, zeleni Grüner Leguan, žlezoglavi der Drusenkopf)
bodičasti legvan Stachelleguan (Clarkov Clark's Stachelleguan, puščavski Wüsten-Stachelleguan)
legvan čeladar Corythophanes: der Helmleguan
dolgonogi legvan Langbeinleguan
drevesni legvan Baumleguan
gladkoglavi legvan Glattkopfleguan
gluhi legvan Taubleguan (teksaški Texanischer)
kratkogrebeni legvan Kurzkammleguan
mečerepi legvan Schwertschwanz-Leguan
ogrličasti legvan Halsbandleguan
ozkorepi legvan Kurzschwanzleguan
puščavski legvan Wüstenleguan
resoprsti legvan Fransenzehenleguan
ščitoglavi legvan Helmkopfleguan
šlemasti legvan Helmleguan
trnorepi legvan Dornschwanz-Leguan, Hoplocercus: Stachelschwanz-Leguan
vretenorepi legvan Wirtelschwanzleguan
zebrorepi legvan Gitterschwanzleguan
zemeljski legvan Erdleguan