siderácija ž (lat.) agr. sideracija, zaoravanje zelenih površin, zeleno gnojenje
silo [sáilou]
1. samostalnik
silos; skladišče za zeleno krmo, za žito
(= launching silo) podzemeljska rampa za izstrelitev raket
2. prehodni glagol
spraviti (kaj) v silos, silirati; spraviti (repo itd.) v zasipnico
soil3 [sɔ́il] prehodni glagol
krmiti (živino) z zeleno krmo (za pitanje)
šáša ž
1. posušena koruznica
2. zeleno koruzno ličje: zavija pečen kukuruz u zelenu -u
3. gl. šaš
verdage [vɛrdaž] masculin še nedozorel, zakopan pridelek, imenovan zeleno gnojilo
verd-antique [və:dæntík] samostalnik
(zelena) patina (na bakru); zelen, zeleno žilnat porfir
verdear o-, za-zeleneti; na zeleno vleči
verdir [vɛrdir] verbe intransitif (o)zeleneti, postati zelen; verbe transitif pozeleniti, zeleno pobarvati
verdure [və́:džə] samostalnik
sveže zeleno rastlinje, zelenje; vegetacija, bujna rast rastlin
figurativno uspevanje, zdrava rast
zastarelo tapeta z rastlinskimi motivi
vērni-fer -fera -ferum (vērnum in ferre) pomladno listje noseč, zeleno listje noseč, zeleneč, zelen: serta M.
virectum (slabše virētum) -ī, n (*virex, virēre)
1. zelen prostor, zeleno polje, zelena poljana: virecta nemorum V. zelén, zelenina, zelenje, laetissima virecta, patentia virecta Ap., mons consitus virectis Ap., per virecta Tempe Fulg., amoena virecta Prud. raj.
2. metaf. zelenost, zelenina, zelén (f) skitskega smaragda: nam neque scythidis virecta nec ceraunorum vibrans fulgoransque lumen nec flucticolor hyacinthi credebatur abesse profunditas M.
viridicō -āre (viridis)
1. zeleno (zelenkasto) svetiti se; le pt. pr. viridicans -antis zeleno (zelenkasto) se sveteč: cavositates Tert.
2. pt. pf. viridicātus 3 ozelenjen, zelen: palaestra et silva viridicata (v novejših izdajah † virdicata †) Ci. ep.
viridis -e (virēre)
1. zelen (vsi odtenki): Stat., Aug., Cl. idr., color O., Plin. iun., Gell., ilex O., caespes V., Britanni O. zeleno pobarvani, avis (= papiga) O., lacerti V., colubrae H., lingua Ci., ligna Ci., smaragdi Lucr., lacūs Val. Fl. z drevjem obrasla, herbae viridiores Plin., campi viridissimi Ci. v popolnoma svežem zelenju, riparum vestitūs viridissimi Ci. s svežim zelenjem zarasli bregovi; pesn. (enalaga): Aegyptus V. ozeleneli, ozelenjeni, Mincius V. od trstja zeleni, viridique certat baca Venafro H., viridis silvae Cragi H. Kragovi listnati gozdovi, Kragovi listniki, Thasos Petr. z zelenim marmorjem bogati, Amyclae Stat. bogate z oljkami, oljevite; komp. adv.: nihil viridius viret Plin.; occ. zelenkast: pallor V., caelum Plin. sinjkastozeleno, jasno; poseb. o barvi vodovja in vsega, kar je v njem: aquae O., capilli O., Nereidum comae H., virides dei, quibus aequora curae O.; subst.
a) viride -is, n α) zelena barva, zelenost, zelenína, zelênje, zelén (f): bacae e viridi rubentes Plin. zelenkastordeče ali rdečkastozelene, e viridi pallens Plin. bledozelen. β) zelenína, zelenje = zeleno rastlinje, drevesa in trava: Vulg. idr., omne viride agri Ambr.; poseb. zeleno žito, nezrelo žito: viride, ne hostes mox haberent, protritum et corruptum (naspr.: quod maturi erat circa, demessum et convectum est) L.
b) viridia -ium, n zeleno rastlinje, zelenina, zelenje, zelene trate, (vrtni) nasadi: Vitr., Cels., Col., Sen. ph., Plin. iun. idr., cultus viridium Sen. rh., perambulare virīdia Ph.
2. metaf.
a) mlad, še ne star, nov, svež: caseus Col., fructus studiorum Q.
b) (o barvi in glasu) svež, živ, živahen, krepek (krepak): viridis et pulcher habitu Ps.-Q. (Decl.), firmior et viridior sonus Gell.
c) (o starosti pri živalih in osebah) mlad, mladosten, mladostno svež, cvetoč, čvrst, čil, krepek (krepak), živahen, starejše krésen: viridi iuventā V., viridis senectus V., T., aevum O., aetas Col., Plin. iun., anni Mart., leo Stat., ille viridis et iam senex Sen. tr., senex, sed viridis animo ac vigens Sen. ph., consilio viridis Sil. odločen (energičen) pri svetovanju, usque ad novissimam valetudinem viridis Plin. iun. (o ženski); z gen.: viridissimus irae Sil. ves razjarjen; subst. viridiōrēs -um, m čvrstejši (krepkejši) možje: viridiores iunioresque Eutr.
Opomba: Gen. pl. viridum: Stat. in (od subst. viridia) viridiōrum: Macr.
viridō -āre (viridis)
1. intr. biti zelen, zeleneti: dictum, quod viridat Serv. (?); od tod pt. pr. viridāns -antis zeleneč, zelen: Acc. fr., Sen. tr., Cl. idr., viridante toro consederat herbae V., cingit viridanti tempora lauro V., viridans color, viridantes herbae Lucr., hedera viridans Plin., comae viridantes Ap.
2. trans. (o)zeleniti, ozelenjevati, narediti (delati) kaj zeleno: floribus hastas Val. Fl.; od tod viridārī (o)zeleneti, (za)zeleneti, posta(ja)ti zelen: vada subnatis viridentur ab herbis O.
zazelèniti -zèlenīm zeleno pobarvati, narediti zeleno
zelènīč -íća m, zeleníčak -ćka m mlado zeleno drevo
zelenína ž zelen, zeleno rastinje
zelènīš -íša m
1. zelenje: u bašti miriše na zeleniš
2. zelenjava: posadio i luka i pasulja, i raznog drugog -a; čim se ćurići puste na pašu, ne treba im u hranu mešati zeleniš
3. zeleno, nezrelo sadje: oluje obaraju zeleniš
zelèniti zèlenīm zeleniti, zeleno barvati
zelênje s zelenilo, zeleno rastinje