Franja

bléd pale; medicina pallid; wan; sallow(-faced); (barva) light, pale

bléd kot zid, ko smrt as white as a sheet, as pale as death, a pale as a ghost; (luna) pale, wan
ob blédi svetlobi zvezd in the pale (ali faint) light of the stars
bléda barva watery colour
bléda lica pale (ali wan) cheeks
bléde ustnice bloodless (ali colourless) lips
bléd nasmešek a wan smile, the ghost of a smile
bléd od strahu pale with fright
blédo moder pale (ali light) blue
blédo rdeč pink
blédo zelen pale ali light green

bléd pálido (od de) ; descolorido

bledo zelen verde pálido
bled kot smrt, smrtno bled pálido como un muerto
bled spomin recuerdo m confuso
postati bled palidecer, perder el color

bledo- [blaß] blass- (zelen [blaßgrün] blassgrün, moder [blaßblau] blassblau …); fahl-

blédo | bledó adv. pallidamente; scialbamente; debolmente;
bledo plav biondiccio
bledo rumen gialligno, giallognolo
bledo sinji celestino
bledo vijoličast lillà
bledo zelen verdolino

bòlj adv.

1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
bolj natanko più attentamente

2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più

3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà

4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano

5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi

6.
bolj napolniti rinzeppare
bolj odebeliti ringrossare
bolj stisniti ricomprimere
bolj ukriviti ricurvare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tem bolj tanto più
še bolj ancora (di) più
čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
bolj kot kdajkoli quanto mai

cinobrov (-a, -o) kemija Zinnober- (cinobrovo zelen zinnobergrün)

gráh guisante m ; A arveja f

posušen grah guisantes m pl secos
zelen grah guisantes verdes
pražen grah guisantes tostados
grah v konservi guisantes en conserva
grahova juha (piré) sopa f (puré m) de guisantes

gràh botanika pois moški spol

posušen grah pois secs jaunes
zelen, stročji grah pois verts, petits pois
pritlični grah pois nains
sladki grah pois gourmands (ali mange-tout)
juha z grahom soupe ženski spol aux pois cassés, potage moški spol Saint-Germain; (pire) purée ženski spol de pois (cassés)

gráhasto adv.
grahasto zelen verde pisello

grahov (-a, -o) Erbsen- (pire das Erbsenpüree, der Erbsenbrei, strok die Erbsenschote, enolončnica der Erbseneintopf, juha die Erbsensuppe)
živalstvo, zoologija grahov resokrilec der Erbsenblasenfuß
grahov zavijač der Erbsenwickler
agronomija in vrtnarstvo grahova rja der Erbsenrost
grahovo zelen erbsengrün

intenziv|en (-na, -no) intensiv; čustveno: gefühlsstark; -intensiv (delovno arbeitsintensiv, personalintensiv, izvozno exportintensiv, kapitalsko kapitalintensiv, mezdno lohnintensiv, strojno maschinenintensiv, stroškovno kostenintensiv, učno lernintensiv); Intensiv- (kura die Intensivkur, die Intensivpflege, reja die Intensivhaltung, die Intensivwirtschaft, tečaj der Intensivkurs, Intensivlehrgang, hlev der Intensivstall, pridelovanje die Intensivanbau, die Intensivwirtschaft); za barve: tief- (črn tiefschwarz, zelen tiefgrün, rdeč tiefrot, rjav tiefbraun)

jábolčno adv.
jabolčno zelen verde mela

jéza (-e) f

1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae

lovsk|i (-a, -o) jägerisch, jagdlich, jagdmäßig; weidmannisch, weidgerecht, jagdgerecht; Jagd-, Jäger- (čevelj der Jägerschuh, daljnogled das Jagdglas, gost der Jagdgast, izpit die Jägerprüfung, jezik die Jägersprache, klobuk der Jägerhut, Jagdhut, list die Jagdkarte, plen die Jagdbeute, položaj die Jagdstellung, suknjič der Jagdrock, terier der Jagdterrier, upravitelj der Jagdverwalter, zrezek das Jägerschnitzel, klobasa die Jagdwurst, koča die Jagdhütte, das Jagdhaus, mrzlica das Jagdfieber, obleka der Jagdanzug, pesem das Jagdlied, Jägerlied, soba das Jagdzimmer, sreča das Jagdglück, strast die Jagdleidenschaft, trofeja die Jagdtrophäe, zadruga die Jagdgenossenschaft, zvezda der Jagdstern, gospodarstvo die Jagdwirtschaft, leto das Jagdjahr, orožje Jagdwaffen množina, pravo das Jagdrecht)
lovska tatvina der Hegeraub
v kuhinji: na lovski način nach Jägerart
lovsko zelen jägergrün
želeti: lovsko srečo! Weidmannsheil!
pri šahu: lovska končnica das Läuferendsspiel

mah¹ moški spol (-u, -ovi) rastlinstvo, botanika

1. das Moos (beli Weißmoos, studenčni Quellmoos, šotni Torfmoos)
blazina mahu das Moospolster
zelen kot mah moosgrün
poraščen z mahom moosbedeckt, bemoost, moosig
podoben mahu moosartig

2. (briofit) die Moospflanze
listnati mah das Laubmoos
| ➞ → frulanija, funarija, jetrnjak, kapičar, tuidij

módro¹ adv.
modro rdeč rossoblù
modro siv grigio azzurro; grigio ardesia
modro zelen verde azzurro

morsk|i¹ [ô] (-a, -o) marin; živalstvo, zoologija meerbewohnend; Meer(es)-, See- (usedline množina Meeresablagerungen množina, bog der Meeresgott, pesek der Seesand, ptič der Seeflieger, ribolov die Seefischerei, sesalec das Meeressäugetier, zaliv die Meeresbucht, zrak die Meeresluft, Seeluft, pošast das Seeungeheuer, alga die Meeresalge, boginja die Meergöttin, cesta die Meeresstraße, hidrografija die Meereskunde, karta Meereskarte, klima das Meeresklima, vojska mina die Seemine, pošast das Meerungeheuer, površina die Meeresoberfläche, rastlinstvo die Meeresflora, živalstvo die Meeresfauna)
morsko zelen meergrün, seegrün

nežno [é] zärtlich, zart; se dotakniti: leise, leicht
nežno grajen feingliedrig
zart- (moder zartblau, roza zartrosa, rumen zartgelb, rdeč zartrot, zelen zartgrün)

nilsk|i (-a, -o) Nil- (krokodil das Nilkrokodil), nil- (zelen nilgrün)

odtének shade; cast

to ima zelen odtének this has a green cast