Franja

compatible [kəmpǽtəbl] pridevnik (compatibly prislov) (with)
združljiv, spravljiv; znosen
TV ki lahko sprejema barvne oddaje na navadnem sprejemniku kot črno-bele

compatible [kɔ̃patibl] adjectif združljiv; ujemajoč se, kompatibilen

compatible združljiv

compatible con v skladu z

componible združljiv; primeren

conciliabile agg.

1. združljiv, kompatibilen:
tenore di vita non conciliabile con lo stipendio življenjski standard, ki ni združljiv s plačo

2. takoj plačljiv

conciliable [-ljabl] adjectif spravljiv, spraven; pomirljiv, popustljiv; združljiv

conciliable spravljiv, pomirljiv; združljiv

conformable [kənfɔ́:məbl] pridevnik (to)
združljiv, ustrezen, skladen, primeren; podoben; pokoren, ubogljiv
geologija enakoličen, konformen

congregabile agg. združljiv

cōnsentāneus 3, adv. -ē (cōnsentīre) skladen, primeren, ujemajoč se, združljiv, ustrezen: rei publicae leges dare consentaneas Ci., consentanee narrare aliquid Hier. po resnici; z dat.: Corn., Q., Dig., Cod. I., mors consentanea vitae Ci., hae disciplinae, si sibi consentaneae esse velint Ci., his temporibus consentaneus genus litterarum Ci. ep.; vir vitā ac morte consentaneus (sc. sibi) Vell. enak si; s cum: quod quidem erat consentaneum cum illis litteris, quas ego Romae acceperam Ci. ep., consentanee cum natura vivere Lact. Pogosto cōnsentāneum est primerno je, naravno je, umno je, zlaga (ujema) se, pristoji; z inf.: illud quaero, quid ei … consentaneum sit dicere Ci.; z ACI: Plin., G., consentaneum est in iis inesse intellegentiam Ci.; z ut: neque sit consentaneum, … paedagogus una ut siet Pl. — Subst. cōnsentānea -ōrum, n ujemajoče se okoliščine: Ci.

consistent [kənsístənt] pridevnik (consistently prislov)
čvrst, trden; dosleden (with)
združljiv, skladen; konsekventen

consistent pattern normalnost, pravilnost
to make consistent with s.th. spraviti v sklad s čim

consonant¹ [kɔ́nsənənt] pridevnik (consonantly prislov) (with)
soglasen, ubran, skladen, harmoničen; združljiv

cumulabile agg. združljiv

incorporabile agg. spojljiv, združljiv

integrabile agg.

1. združljiv, vključljiv

2. mat. integrabilen, ki se da integrirati

integrierbar združljiv, kar je mogoče integrirati

iugābilis -e (iugāre) zložljiv, združljiv: competentia Macr.

kompatibel kompatibilen, združljiv

kȍmpatibīlan -lna -o (lat. compatibilis) kompatibilen, združljiv, skladen

reconcilable [rékənsailəbl] pridevnik (reconcilably prislov)
pomirljiv, spravljiv (with z)
združljiv (z), znosen; ki se da uskladiti (spraviti, poravnati, pobotati)