Franja

bill³ [bil] samostalnik
zakonski osnutek; blagajniški listek, račun, izkaz; lepak, program; seznam, inventar; menica; obtožnica; bankovec

sleng butcher's bill seznam padlih
bill of carriage tovorni list
to bring in a bill predložiti zakonski osnutek
bill of credit kreditno pismo
bill of entry carinska deklaracija
bill of delivery dostavnica
bill of exchange menica
anticipated bill of exchange pred rokom plačana menica
bill of fare jedilni list
to fill the bill ameriško ustrezati
health bill zdravniško spričevalo
clean bill of health uradno sporočilo, da so na ladji vsi zdravi
foul bill of health uradno sporočilo, da so na ladji bolniki
bill of indictment obtožnica
ameriško to till the bill biti primeren za kaj
to foot the bill plačati račun
bill of lading ladijski tovorni list
bill of mortality tedenski popis umrlih
bill of sale kupna pogodba
to pass a bill sprejeti zakonski osnutek
Bill of Rights angleška ustava iz l. 1689
to throw out a bill zavreči zakonski osnutek
to run up a bill zadolžiti se
to settle a bill poravnati račun
to post a bill nalepiti lepak
bill of sufferance dovoljenje za izvoz blaga brez carine
to take up a bill izplačati menico
theatre bill gledališki program
figurativno within the bills of mortality v Londonu ali okolici
long bill dolgoročna menica
short bill kratkoročna menica
bill of sight carinsko dovoljenje
pravno to find a true bill against sprejeti obtožnico kot upravičeno

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

choquer [šɔke] verbe transitif trčiti, udariti ob (quelque chose kaj); ne ugajati (quelqu'un komu); zbuditi spotiko (quelqu'un pri kom), užaliti, šokirati, odbiti, prizadeti

se choquer trčiti se, udariti se medsebojno, figuré spotakniti se (de ob)
choquer les verres trčiti s kozarci
sa façon d'agir me choque njegovo ravnanje me odbija
choquer le bon sens biti proti zdravi pameti
la musique qui choque l'oreille glasba, ki žali uho

cinco pet

han dado las cinco ura je bíla pet
el cinco de mayo 5. maj
a las cinco ob petih
no está en sus cinco ni čisto pri zdravi pameti
tener los cinco muy listos dolge prste imeti
¡vengan esos cinco! velja! daj roko (da velja)!
cinco m petica; kralj pri kegljih; kitara na pet strun

conservare

A) v. tr. (pres. consērvo)

1. shraniti, konzervirati:
conservare la carne in frigorifero hraniti meso v hladilniku

2. shraniti, ohraniti (tudi pren.):
conservare un documento shraniti dokument
conservare l'onore ohraniti čast

B) ➞ conservarsi v. rifl. (pres. mi consērvo) ohraniti se:
conservarsi sano ohraniti se zdrav
si conservi! zdravi ostanite! srečno!

čȉtav -a -o
1. ves: obišli smo -u planinu; -a varoš govori o tome; čekala sam te -u noć
2. cel: staklo je još -o; izaći iz borbe čitav i zdrav
3. ovaj čovjek nije čitav ta človek ni pri zdravi pameti

dépit [depi] masculin nevolja, jeza, srd; zamera; grenkoba

en dépit de kljub, navzlic; ne glede na
en dépit du bon sens proti vsej zdravi pameti; zelo slabo
dépit amoureux ljubezensko kujanje
concevoir du dépit jeziti se (de quelque chose nad čem)
faire quelque chose par dépit nekaj navkljub napraviti

dȍtupāvan -vna -o razumen, zdrave pameti: on nije dotupavan ni pri zdravi pameti

echios -iī, f (gr. ἔχιος), gobovnik, rastl., ki zdravi kačji pik. Plin.

empīricus 3 (gr. ἐμπειρικός) izkušnje se držeč: medicus Ci. empirični zdravnik, t.j. zdravnik, ki zdravi le na podlagi izkušenj; subst. pl. empīrica -ōrum, n spis o empiriji: Plin.

estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

estar en casa biti doma
estar bueno (bien) dobro se počutiti
estar mal slabo se počutiti
estoy mejor bolje mi gre
¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
estar a sus anchas prijetno se počutiti
estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
¡está bien! že dobro! bomo že videli!
estar verde biti nezrel
estar de ver biti zanimiv
eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
¡está de Dios! to je v božjih rokah
el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
¿está V.? razumete? ste razumeli?
ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
¡ya está! gotovo! končano!
¡está la comida! jed je servirana!
estar leyendo (v tem trenutku) brati
estar agonizando umirati
la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
¡lo estoy viendo! to je jasno!
está probado dokazano je
el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
estar acostado ležati
estar derecho, estar de pie stati (stojim)
estar sentado sedeti
las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
estoy con él stanujem pri njem
enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
estoy mal con él skregan sem z njim
estoy con fiebre imam vročino
estar con las manos vacías sem brez dela
estar de partida biti pripravljen za odhod
estar de viaje biti na potovanju
estar de aprendiz bili vajenec
estar de parto biti na porodu
estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
estar de pega smolo imeti
estar de suerte srečo imeti
estar de luto žalovati
estar en todo vse vedeti
estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
estar para morir umirati
estoy para marcharme nameravam odpotovati
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
estar por alg. držati s kom
estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
estar sin blanca imeti prazne žepe
estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
está que brama besen je
estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
estarse muriendo umirati
¡estáte quieto! bodi miren! mir!

etiologija samostalnik
1. (vzrok) ▸ etiológiaBolezni imata različno etiologijo in se ju različno zdravi. ▸ A betegségek eltérő etiológiájúak és eltérő módon is kezelik azokat.

2. (veda) ▸ etiológia, kóroktan [samo za bolezni]

face¹ [feis] samostalnik
obraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica
figurativno predrznost, nesramnost; brušena ploskev

before the face of v navzočnosti, pred (kom)
to draw (ali pull, wear) a long face biti videti potrt, kislo se držati
in the face of day ob belem dnevu; odkrito
his face fell nos se mu je povesil
to fly in (to) the face of s.o. upreti se komu, razjeziti, razžaliti ga
to fly in the face of Providence izzivati usodo
you have a good face zdravi ste videti
navtika guide face drsa zapore
full face obraz od spredaj
half face profil
to have the face to (do s.th.) upati, drzniti si (kaj storiti)
in (the) face of vpričo, neglede na, vkljub
I could hardly keep a straight face komaj sem zadrževal smeh
to look in the face of s.o. drzno koga gledati
to lose the face zgubiti ugled
to make (ali pull) faces at spakovati se nad
to make a wry face at s.th. kislo kaj gledati
face to face with naravnost, osebno, pred, vpričo
on the face of it očitno, na prvi pogled
to put a bold (ali good) face on s.th. ne si gnati kaj preveč k srcu
to put a new face on s.th. postaviti kaj v drugo luč
a right about face popoln obrat
to run one's face dobiti kredit s predrznim nastopom
to save one's face za las uiti sramoti
to set one's face against s.th. upirati se čemu
to set one's face like a flint biti neuklonljiv
to shut the door in one's face preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrta
to show one's face priti, prikazati se
to show a face izzivalno se vesti
to s.o.'s face odkrito, v navzočnosti koga
to tell straight to s.o.'s face naravnost komu povedati
to throw s.th. in s.o.'s face očitati, oponašati komu kaj
face value imenska vrednost

guidare

A) v. tr. (pres. guido)

1. voditi:
guidare un gruppo di turisti voditi skupino turistov

2. šport voditi, biti na čelu, biti v vodstvu:
guidare la classifica voditi v skupni razvrstitvi

3. voditi, upravljati, voziti:
guidare i cavalli voditi konje
ho imparato a guidare absol. naučil sem se voziti (avto)

4. pren. voditi, usmerjati:
guidare un popolo voditi ljudstvo
guidare una spedizione voditi odpravo

B) ➞ guidarsi v. rifl. (pres. mi guido) ravnati se:
guidarsi col proprio buon senso ravnati se po zdravi pameti, presoji

*heurter [œrte] verbe transitif trčiti ob, udariti ob, zadeti (se) ob; naleteti na; figuré prizadeti koga, užaliti, raniti, škandalizirati

heurter l'amour-propre užaliti samoljubje
heurter de front (figuré) odkrito in pogumno napasti
le navire a heurté contre un rocher ladja je naletela na skalo
se heurter zadeti (ob); nasprotovati si
se heurter à une résistance zadeti na odpor
il s'est heurté à un arbre zaletel se je v drevo
heurter le bon sens nasprotovati zdravi pameti
heurter à la porte, à la vitre trkati na vrata, na šipo
heurter à toutes les portes trkati na vsa vrata

ïātralīptēs -ae, m (gr. ἰατραλείπτης) mazilni zdravnik = zdravnik, ki zdravi z mazili: Plin. iun.; v kopelih: Petr. — Od tod ïātralīpticē -ēs, f (gr. ἰατραλειπτική sc. τέχνη) umetnost mazilnega zdravnika: Plin.

īnsāniō -īre -īvī in -iī -sanitūrus (īnsānus) brezumen, blazen biti, blazneti, noreti, besneti; v pravem pomenu: Cels., nemo saltat sobrius, nisi forte insanit Ci., omnibus insanire et furere videbatur Ci., insanire tibi videris Ci. ep., Othonem insaniturum Ci. ep., sanus sim anne insaniam Ter., verum venit post insaniens Ter.; occ. (pesniško) navdušen biti: V., eos vaticinari atque insanire dicebat Ci.; pren. o stvareh: insaniens Bosporus H. besneči, insaniens sapientia H. nemodra modrost (brezbožnih epikurejcev). Poseb. pogosto metaf. pamet izgubiti (v pf.), biti brez uma, trčen biti, blazno (bedasto, nesmiselno) ravnati: erravit aut potius insanivit Apronius Ci., ex iniuria L., Ter. zaradi prestane krivice, malis Cu. iz uma biti zaradi … , insanire certā rationē („po določeni metodi“) H., i. cum ratione T. pri zdravi pameti noreti, ex amore i. Pl. (zaradi, od) ljubezni, insanire iuvat H. vda(ja)ti se razposajenemu veselju, homo insanibat (sinkop. impf.) Ter. je bil brez uma = je preveč zahteval, in Tusculano coepi insanire Corn. (o prevelikem veselju do zidave); z abl.: insanire statuas emendo H. kakor brezumen (noroglavo) nakupovati, amore i. Plin.; z in z acc.: in libertinas i. H. kakor brezumen za njimi postopati, vnemar trošiti denar zanje, in alienos Ci.; pesn. z notranjim obj.: similem errorem H. na podoben način se motiti, sollemnia H. biti norec po modi, hilarem insaniam Sen. ph., seros amores Prop. v poznih letih zaljubljen biti do blaznosti.

interesírati -rèsīrām, ȉnteresovati -ujēm (se) interesirati (se), zanimati (se): mene interesuje, interesira tvoja sudbina; država je interesirana, interesovana na dobrom zdravlju gradana država je zainteresirana, da so državljani zdravi

ȉzglēd m
1. pogled: nije loš na izgled; po -u sudeći
2. zunanja podoba: imati strog izgled; žena blagog -a; to ima sada sasvim drugi izgled
3. poza: cezarski izgled
4. razgled, pogled: s ovog brda ima divan izgled na sve strane
5. imati -a za neko namještenje imeti upanje za namestitev
6. imate zdrav izgled kaže, da ste zdravi
7. zgled: veliki su ljudi najbolji izgled
8. u -u je da ... kaže, da bo ...

juicio moški spol razsodnost, razum(nost), pamet; mnenje, sodba; sodni postopek, proces; (raz)sodba; sodišče

juicio contencioso sporna zadeva
el juicio final, juicio universal vesoljna sodba
juicio sumarísimo vojaško sodišče
de buen juicio pameten, razsoden
falto de juicio nepremišljen, prismojen
muela de juicio modrostni zob
a nuestro juicio po naši sodbi
en mi juicio po mojem mnenju
emitir un juicio izreči sodbo, razsoditi
parecer en juicio pred sodišče priti
entrar en juicio (con) koga na odgovor klicati
estar en su juicio biti pri zdravi pameti
estar fuera de juicio, no tener cabal juicio z uma biti, ob pamet biti; biti omamljen, zaslepljen
pedir en juicio pozvati pred sodišče
perder el juicio ob pamet priti
sacar de juicio a uno koga iz ravnotežja spraviti
nos trae vuelto el juicio a todos vse nas spravlja ob pamet
volver a uno el juicio komu glavo zmešati