Franja

Zadetki iskanja

  • astronavt samostalnik
    (kdor gre v vesolje) ▸ űrhajós, asztronauta
    Nasin astronavt ▸ NASA űrhajósa
    ameriški astronavt ▸ amerikai űrhajós
    kitajski astronavt ▸ kínai űrhajós
    izkušen astronavt ▸ tapasztalt asztronauta
    urjenje astronavtov ▸ űrhajósképzés
    polet astronavtov ▸ asztronauták űrrepülése
    kandidati za astronavte ▸ űrhajósjelöltek
    pristanek astronavtov na Luni ▸ asztronauták landolása a Holdon
    To je zdaj že njegov tretji polet in je verjetno najbolj izkušeni kitajski astronavt. ▸ Ez most már a harmadik űrrepülése, és valószínűleg ő a legtapasztaltabb kínai űrhajós.
    Astronavta sta na Luni pustila spominsko ploščo. ▸ A két űrhajós emléktáblát hagyott a Holdon.
    Vseh sedem astronavtov na krovu je umrlo. ▸ A fedélzeten tartózkodó mind a hét űrhajós elhunyt.
  • básati (bášem)

    A) imperf.

    1. (tlačiti) caricare (la pipa)

    2. voj. caricare (il fucile)

    3. impers. pog. (biti v stiski za denar, čas) essere a corto di quattrini; avere poco tempo:
    proti koncu meseca me zmeraj baše verso la fine del mese sono sempre a corto di quattrini
    zdaj se obirate, potem pa vas bo basalo adesso ve la prendete comoda, poi vi mancherà il tempo

    B) básati se (bášem se) imperf. refl. pog.

    1. (riniti se) pigiarsi

    2. (pohlepno jesti) ingozzare, rimpinzarsi
  • báš just

    báš zdaj just now
    báš isti the very same
  • bedak samostalnik
    (neumen človek) ▸ hülye, ostoba, féleszű
    ozmerjati z bedakom ▸ lehülyéz, hülyének nevez
    naiven bedak ▸ naiv hülye
    nesposoben bedak ▸ tehetségtelen hülye
    popoln bedak ▸ teljesen hülye
    navaden bedak ▸ közönséges hülye
    pravi bedak ▸ igazi hülye
    označiti za bedaka ▸ hülyének nyilvánít
    razglasiti za bedaka ▸ hülyének nevez
    izpasti bedak ▸ hülyének tűnik
    obnašati se kot bedak ▸ hülyén viselkedik, ostobán viselkedik
    počutiti se kot bedak ▸ hülyének érzi magát
    Podatke zna zmetati na velik disk vsak bedak. ▸ Az adatokat bármelyik hülye rá tudja rakni a merevlemezre.
    Bedak sem, ki je tvegal vse, da bi lahko ona živela kot grofica! ▸ Idióta vagyok, aki mindent kockára tett azért, hogy ő grófnőként élhessen!
    Bil sem bedak, da sem ji verjel! ▸ Ostoba voltam, hogy hittem neki!
    "Še bedak bi videl, da so umori povezani." ▸ Azt még egy féleszű is látja, hogy a gyilkosságok összefüggenek egymással.
    Zdaj sem vedel, kako je, ko se počutiš kot popoln bedak. ▸ Most megtudtam, milyen az, amikor totál hülyének érzed magad.
    Tako se ne moreš pogovarjati z mano, bedak. ▸ Így nem beszélhetsz velem, te idióta.
  • beséda word; (izraz) expression, term; (izrek) saying; (obljuba) promise

    z besédami in writing
    z drugimi besédami in other words
    z eno besédo in a (ali one) word
    beséda ob (ne)pravem času a word in (out of) season
    in, niti beséde o tem! Pst! and mum's the word!
    in konec besédi! and that's that!
    na dan z besédo! (govori!) spit it out!, out with it, man!, ZDA pogovorno talk turkey!
    prav s temi besédami in so many words
    častna beséda word of honour
    častna beséd! word of honour!, upon ali on my honour!, honestly!
    nobene beséde več! not another word!
    beséda za besédo word for word, literally
    ostre beséde harsh (ali angry) words
    božja beséda gospel
    grde beséde foul language
    lepe beséde fair words
    prazne beséde empty (ali idle) words
    sladke beséde flattering words
    izvedena beséda derivative
    novo skovana beséda newly coined word
    zložena beséda compound word
    same beséde! mere words!
    enozložna beséda monosyllable
    težko izgovorljiva beséda tongue twister
    strokovna beséda technical term
    zelo zastarela beséda obsolete word
    zastarela beséda archaic word, archaism
    človek redkih besédi a man of few words
    spojena beséda portmanteau word (npr. smog = smoke + fog)
    izpeljava besed derivation of words; etymology
    tvorba besed word-formation
    števec besed telefonija word counter
    beséda je o... the point is, the point in question is...
    ne biti mož beséda not to keep one's word
    on je mož beséda he is a man of his word, he is true to his word
    vse to so same prazne beséde that's all idle chatter
    pametnemu je ena beséda dovolj a word to the wise
    beséda je dala besédo one word led to another
    dati svojo (častno) besédo to pledge one's word, to give one's word
    dati komu besédo to allow someone to speak
    biti mož beséda to keep one's word, to be as good as one's word; to be true to one's word
    njegova beséda je zakon (figurativno) what he says goes
    držati svojo besédo to keep one's word
    držal bom svojo besédo I will keep my word
    ni držal svoje beséde he went back on his word
    imam besédo na jeziku I have the word on the tip of my tongue
    ti imaš besédo it is your turn to speak, (na sestanku) you have the floor, you may take the floor
    ne dati drugim beséde to monopolize the conversation
    imeti zadnjo besédo to have the last word
    imeti odločilno (zadnjo) besédo pri to have the final say in
    jaz imam zdaj besédo it's my turn now, now I'll have my say
    imeti véliko besédo to talk big
    on ima glavno besédo he is the spokesman
    v tej stvari nimam nobene beséde več I no longer have any say in this matter
    od lepih besed še nihče ni bil sit fine words butter no parnips
    čim manj je besed, tem bolje je least said soonest mended
    izbirati beséde to pick one's words
    ni izgubljal, tratil besede o... he wasted no words on...
    naglasiti, poudariti besédo to stress (ali to emphasize) a word
    zaman izgubljati beséde to waste words
    izraziti z besédo to word
    niti beséde ni omenil o tem he did not breathe a word of it
    odvzeti komu besédo to stop someone from speaking
    pasti komu v besédo to interrupt someone, to cut short, pogovorno to chip in
    prositi za besédo to beg permission to speak, to ask leave to speak
    prosim za besédo! (ZDA) may I have the floor?
    oprostite besedi! saving your presence!
    prihranite si svoje beséde! save your breath
    sploh me ne pusti do beséde he does not let me a word in edgeways
    priti do beséde to get a word in edgeways
    ne priti z besédo na dan (žargon) to beat about the bush
    nisem mogel priti do beséde I couldn't get a word in
    prijeti koga za besédo to take someone at his word
    ne najdem (ne morem najti) besed I am at a loss for words
    tudi beséde resnice ni v tem there is not a word of truth in it
    prevračati beséde to quibble over words
    lastne beséde človek ne more slišati v tem hrupu in this din you can't hear yourself speak
    snesti svojo besédo not to keep one's word, to break one's word
    reči dobro besédo za koga to intercede in someone's favour, to say a good word for someone, to plead for someone
    premisliti beséde to ponder one's words
    skovati besédo to coin a word
    ne upati si z besédo na dan žargon to beat about the bush
    pretehtati svoje beséde to mind one's p's and q's, to ponder one's words
    vzeti komu besédo iz ust to take the words out of someone's mouth
    zastaviti svojo besédo arhaično to pledge one's word (ali honour)
    zastaviti dobro besédo za koga to put in a word for someone
    umakniti svojo besédo to retract one's word, to go back on one's promise
    verjeti na besédo to take on trust
    ubogati na besédo to obey to the letter
    lahko mi verjamete na besédo you may take my word for it; you can believe every word I say
    vleči beséde to drawl
    tudi beséde ni rekel he never said a word (ali žargon humoristično a dicky bird)
    reči besédo o pravem času to drop a timely hint; arhaično to say a word in season
    človek se lahkó zanese na njegovo besédo his word is as good as his bond
    izvleči se z lepimi besédami to talk one's way out
    dobiti besédo to have leave to speak, to be allowed to speak; parlament to catch the Speaker's eye
    (takrat) ni znal beséde angleški he could not then speak a word of English
    beséde ne ziniti to button up one's mouth
    iskal sem to besédo pri več avtorjih I have looked that word up in several authors
    beséda ni konj (figurativno) hard words break no bones
  • biti2 (bijem) srce, ura: schlagen; žila: pulsieren
    bitibitko/boj den Kampf schlagen
    biti v oči ins Auge springen, barve: grell sein
    biti se sich schlagen (za um), kämpfen
    zdaj bije (naša) ura die Stunde hat geschlagen
    zadnja ura bije die letzte Stunde schlägt
    ura, ki bije die Schlaguhr
    biti plat zvona figurativno Alarm schlagen
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • blesteti glagol
    1. (biti zelo uspešen) ▸ jeleskedik, kitűnik, remekel
    vratar blesti ▸ a kapus jeleskedik
    moštvo blesti ▸ a csapat jeleskedik
    ekipa blesti ▸ a csapat remekel
    reprezentanca blesti ▸ a válogatott jeleskedik
    blesteti v matematiki ▸ jeleskedik a matematikában
    blesteti na tekmi ▸ kitűnik a versenyen
    blesteti na igrišču ▸ remekel a pályán
    blesteti kot igralec ▸ játékosként remekel
    vnovič blesteti ▸ ismét remekel
    posebej blesteti ▸ különösen jeleskedik, különösen kitűnik
    najbolj blesteti ▸ leginkább jeleskedik
    zares blesteti ▸ igazán jeleskedik
    Kljub številnim priložnostim nismo zadeli v polno, ker je blestel odlični domači vratar. ▸ A számos esély ellenére sem volt telitalálat, a hazai kapus végig remekelt.
    Nekoč je blestel na teniških igriščih, zdaj pa se je podal v nogomet. ▸ Annak idején a teniszpályákon jeleskedett, most a fociban próbál szerencsét.

    2. (biti zadovoljen; biti ponosen) ▸ sugárzik
    Vodstvo RZS je blestelo od zadovoljstva, starši niso skrivali ponosa. ▸ A Kézilabdaszövetség ragyogott az elégedettségtől, és a szülők sem rejtették véka alá büszkeségüket.
  • bolniški dopust stalna zveza
    (odsotnost z dela) ▸ betegszabadság, táppénz
    Ste bili zdaj prvič na daljšem bolniškem dopustu? ▸ Először volt hosszabb ideig táppénzen?
    Sopomenke: bolniška
  • bolnišnica za duševne bolezni stalna zveza
    (nekdanje ime za psihiatrično bolnišnico) ▸ elmegyógyintézet, tébolyda
    Nekaj časa je preživela v bolnišnici za duševne bolezni, zdaj pa ji je že kar odleglo. ▸ Valamennyi időt elmegyógyintézetben töltött, de mostanra már jócskán megkönnyebbült.
    Sopomenke: bolnišnica za duševne bolnike, psihiatrična bolnišnica
  • bordarka samostalnik
    neformalno (športnica) ▸ boardos, boardozó
    Teorijo zdaj že poznam, potrebujem le še veliko trdne volje in bom prava bordarka. ▸ Az elméletet már tudom, most már csak vasakaratra lesz szükségem, hogy igazi boardos legyen belőlem.
    Sopomenke: deskarka, deskarka na snegu
  • briti glagol
    1. (o dlakah na obrazu) ▸ borotvál, borotválkozik
    brivec brije ▸ a borbély borotvál
    briti se zjutraj ▸ reggel borotválkozik
    briti si brado ▸ a szakállát borotválja
    briti si brke ▸ a bajuszát borotválja
    briti se z brivnikom ▸ villanyborotvával borotválkozik
    briti se ▸ borotválkozik
    Skoraj 97 odstotkov moških se redno brije. ▸ A férfiak 97 százaléka rendszeresen borotválkozik.

    2. (o dlakah drugod po telesu) ▸ borotvál, borotválkozik
    briti si noge ▸ lábát borotválja
    briti si lase ▸ borotválja a fejét
    briti si pazduhe ▸ hónalját borotválja
    briti se pod pazduho ▸ borotválja a hónalját
    Zdaj se brijejo ali se skušajo na kak drug način znebiti dlak že najstnice. ▸ A tinédzserlányok most borotválkoznak, vagy máshogy próbálnak megszabadulni a szőrszálaktól.

    3. (o vetru) ▸ süvít
    burja brije ▸ süvít a bóra
    veter brije ▸ süvít a szél
    zunaj brije ▸ kint süvít a szél
    mrzlo brije ▸ dermesztően fúj a szél
    Bilo je mraz in hud veter je bril.kontrastivno zanimivo Hideg volt, és rettentő szél fújt.
  • čas moški spol (-a …)

    1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
    čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
    dnevni čas die Tageszeit
    nočni čas die Nachtzeit (v zur)
    manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
    predpisani čas die Zeitvorgabe
    pridobljeni čas der Zeitgewinn
    fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
    prostor in čas Zeit und Raum
    kraj in čas Ort und Zeit
    pojem časa der Zeitbegriff
    … časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
    razporeditev časa die Zeiteinteilung

    2.
    čas po uri die Uhrzeit
    točen čas ( die ) genaue Zeit
    znak za točen čas das Zeitzeichen
    napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
    krajevni čas die Ortszeit
    standardni čas die Normalzeit
    sončni čas die Sonnenzeit
    svetovni čas die Weltzeit
    srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
    vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
    zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
    enotni čas die Einheitszeit
    poletni čas die Sommerzeit
    zimski čas die Winterzeit
    srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
    navedba časa die Zeitangabe
    astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
    razlika v času der Zeitunterschied

    3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

    4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
    figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
    dokument časa das Zeitdokument
    duh časa der Zeitgeist
    pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
    prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
    okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
    okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
    ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
    razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

    5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
    letni čas die Jahreszeit

    6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

    7.
    čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
    (časovni razpon) die Zeitspanne

    8. (trenutek) der Zeitpunkt
    čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
    der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
    čas je es ist (an der) Zeit
    čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
    skrajni čas höchste Zeit
    njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

    9. (rok) die Frist

    10.
    čas, prebit v … der -aufenthalt
    (v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

    11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

    12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
    glagolski čas die Zeit
    sosledica časov die Zeitenfolge

    13.
    čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
    (okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
    |
    izgubljeni čas die verlorene Zeit
    ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
    lep čas eine gute Weile
    čas je potekel die Zeit ist um
    |
    imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
    izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
    jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
    krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
    krasti čas die Zeit stehlen
    meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
    prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
    presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
    pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
    vzeti si čas sich die Zeit nehmen
    zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
    zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
    da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
    čas beži die Zeit flieht
    čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
    čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
    časa:
    koliko časa wie lange
    nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
    veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
    ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
    veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
    dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
    največ časa die meiste Zeit
    otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
    zob časa der Zahn der Zeit
    dati časa Zeit geben
    ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
    prihraniti veliko časa Zeit sparen
    ki prihrani veliko časa zeitsparend
    zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
    za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
    |
    nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
    vprašanje časa die Zeitfrage
    samo stvar časa nur eine Zeitfrage
    zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
    |času:
    času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
    dati času čas Zeit gönnen
    |na:
    igra na čas šport das Zeitspiel
    prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
    prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
    vezan na čas zeitgebunden
    ob:
    ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
    ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
    ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
    vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
    od:
    od časa do časa von Zeit zu Zeit
    v:
    v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
    v njegovem času zu seiner Zeit
    v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
    v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
    s/z:
    s časom mit der Zeit
    iti s časom mit der Zeit gehen
    v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
    šport z istim časom zeitgleich
    z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
    za:
    za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
    občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
    za določen čas auf Zeit, befristet
    osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
    delo za določen čas die Zeitarbeit
    za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
    vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
    | ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa
  • čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime

    božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
    poletni (delovni) čás daylight saving time
    konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
    prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
    slabi, težki čási hard times pl
    skrajni čás! high time!
    prosti čás leisure; spare time
    ves moj čás the whole of my time
    s časom in the course of time, gradually
    o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
    od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
    čez nekaj čása some time afterwards
    od tega čása since that time
    v kratkem čásu in a short time
    za kratek čás for a short time
    pred čásom, predčasno prematurely
    pred nekaj čása some time ago
    že nekaj čása prej for some time past
    že dolgo čása for a long time
    že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
    med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
    od tega čása naprej from this time onward, henceforth
    od tistega čása dalje from that time forward
    v istem čásu at the same time
    nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
    ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
    ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
    ves čás all along, all the time
    pred davnim čásom long ago
    v teku čása in the course of time
    vsak čás zdaj any time now
    v starih čásih in olden times
    v dobrih starih čásih in the good old days
    v tistem čásu at that time
    ob katerem čásu? at what time?
    v sedanjem čásu at present, now
    v določenem čásu within a fixed period, in due course
    zadnje čáse lately
    za vse čáse for all time
    prav v zadnjem čásu quite recently
    od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
    ob določenem čásu at the appointed time
    v prostem čásu at one's leisure
    šala o nepravem čásu ill-timed jest
    škoda čása za to it's a mere waste of time
    vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
    vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
    v čásu, v čásih poplav in times of flood
    čás beži time flies
    skrajni čás je it is high time
    to je samo vprašanje čása it's only a question of time
    je že tudi čás! (it's) about time, too!
    to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
    za to je še čás there is plenty of time for that
    za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
    bil je čás, ko... time was when...
    za to je treba čása this takes time
    določiti čás to fix a date
    dati komu čás to give someone time
    imate malo čása zame? can you spare me a moment?
    čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
    ne imeti čása za... to have no time for
    krajšati si čás to while away the time
    izkoristiti čás to take time by the forelock
    imam nekaj prostega čása I have some time to spare
    iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
    nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
    kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
    kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
    korakati s čásom to move with the times
    čási so minuli, ko... time was, when...
    čás je potekel time is up
    preganjati čás (figurativno) to while away the time
    prihraniti čás to save time
    prebiti svoj čás to pass one's time
    njegov čás je prišel his hour has struck
    čakati svoj čás to bide one's time
    držati korak s čásom to keep pace with the times
    priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
    čás bo pokazal time will show, time will tell
    čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
    je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
    ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
    štopati čás to time with a stopwatch
    on je videl boljše čáse he had known better times
    vzeti mnogo čása to take long
    precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
    to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
    vzemite si čás! take your time!
    ubi(ja)ti čás to kill time
    ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
    precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
    precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
    zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
    med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
    čás je denar time is money
    preživljati težke čáse to have a hard time
    čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies)
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • če [è]

    1. v realnih pogojnih stavkih: wenn ("wenn" v če-stavku lahko izpustimo in postavimo glagol pred osebek kot v vprašalnem stavku če imaš denar, (potem) … hast du Geld, (so) …); (v primeru, da) falls; (če slučajno/morda) falls ("falls" v če-stavku lahko zamenjamo z sollte + glagolom v nedoločniku: če (morda) zdaj nimaš denarja, (potem) … solltest du momentan kein Geld haben, (so) …)

    2.
    če bi v potencialnih pogojnih stavkih :
    (se prevaja z würde/sollte/ möchte ipd. + nedoločnik če bi ne imela gub, … würde sie keine Falten haben, …)

    3. (ali) ob (ne vem, če ich weiß nicht, ob …)

    4.
    če (morda) ne domneva :
    (se prevaja z vprašalnim stavkom (iščem X-a;) če morda ni v Gradcu? kann er nicht in Graz sein?)

    5.
    če … tudi (četudi) wenn … auch, wenngleich

    6.
    če že wenn … schon
  • črevesje samostalnik
    1. (organ) ▸ bélrendszer, bél
    sluznica črevesja ▸ bélrendszer nyálkahártyája
    vnetje črevesja ▸ bélrendszer gyulladása
    stena črevesja ▸ bélfal
    operacija črevesja ▸ bélműtét
    rak na črevesju ▸ bélrák, bélrendszeri daganat
    bakterije v črevesju ▸ bélbaktériumok
    razstrupljati črevesje ▸ bélrendszer méregtelenítése
    očistiti črevesje ▸ béltisztítást végez
    čiščenje črevesja ▸ bélrendszer tisztítása
    obolenje črevesja ▸ bélrendszer betegségei
    zapora črevesja ▸ bélelzáródás
    delovanje črevesja ▸ bélrendszer működése
    okužba črevesja ▸ bélrendszeri fertőzés
    težava s črevesjem ▸ bélrendszeri problémák
    Povezane iztočnice: leno črevesje

    2. (notranjost) ▸ gyomor, belső
    V črevesju stebra se skriva stopnišče, ki pripelje do samega vrha, kjer kraljuje kip sv. Petra. ▸ Az oszlop belsejében egy lépcső rejtőzik, amely elvezet egészen a tetejéig, ahol Szent Péter szobra áll.
    Bombe, rakete in strelivo, vredno več kot 285 milijard dolarjev, so shranjeni v črevesju ladje. ▸ A hajó gyomrában több mint 285 milliárd dollár értékű bomba, rakéta és lőszer volt elraktározva.
    Zdaj se ob vsakem postanku, ko odpre pokrov motorja in se zazre v črevesje svojega vozila, sprašujem, ali res ni nobenega problema več. ▸ Amikor a megállók során fölnyitja a motorháztetőt és belebámul járműve gyomrába, azt kérdem magamtól: vajon már tényleg nincs semmi probléma?
    In s tem je postalo jasno, kam gredo vsi sedimenti: vrnejo se v črevesje Zemlje. ▸ És ebből kiderült, hová kerül minden üledék: visszatér a Föld gyomrába.
  • čúdež miracle, wonder; prodigy

    gospodarski čúdež economic miracle
    delati čúdeže to work wonders (ali miracles); figurativno to produce rabbits out of a hat, to move mountains
    razen če se zgodi čúdež, bi se zdaj zdelo, da se ne da nič napraviti barring a miracle it would now seem as if nothing can be done
    čúdeži se utegnejo zgoditi (dogajati) (figurativno) pigs pl might fly


  • A) adv.

    1. (izraža pritrjevanje) sì:
    'Si pripravljen?' 'Da' 'Sei pronto?' 'Sì'
    ne reči ne da, ne ne non dire né ai né bai; nicchiare

    2. (izraža podkrepitev trditve; izraža domislek) sì, già:
    ah, da, zdaj se spomnim ah sì, adesso ricordo

    3. (izraža obotavljanje, pomislek)

    B) subst. inv. sì:
    odgovarjam z odločnim da e io rispondo con un bel sì
  • dan2 (-a, -o) gegeben (tudi matematika)
    od Boga/boga dan gottgegeben
    od narave dan naturgegeben
    vnaprej dan vorgegeben
    (obstoječ) vorhanden, bestehend; (ki zdaj vlada) herrschend; dokazilo: vorliegend
    | ➞ → dano