-
per-horreō -ēre (per in horrēre) zelo (močno) se prestrašiti (ustrašiti) česa, zelo (močno) se zdrzniti ob čem: cumque perhorruerit (po nekaterih izdajah perhorreret) casus pars maxima nostros O., illorum tela atque aciem perhorrebimus Iul. Val., saetis nexos equinis et occipitiis incumbentes gladios perhorrebant Amm., detecti sceleris qualitatem mecum pariter perhorrete Ambr.
-
per-horrēscō -ere -horruī (per in horrēscere) „čisto (zelo, močno) se naježiti (namrščiti)“
1. intr. (s)tresti se, zdrzniti (zdrzovati) se, trzniti (trzati), prestrašiti se, vztrepeta(va)ti, čisto zgroziti se, groza navda(ja)ti koga, vzdrhte(va)ti, zadrhte(va)ti, vzburka(va)ti se, posta(ja)ti razburkan (o morju): clamore perhorruit Aetne O., totus perhorruit orbis O., latum perhorruit aequor O., cum ego ipse in commemoratione eorum non solum animo commovear, verum etiam corpore perhorrescam? Ci.
2. trans. zelo (močno) se prestrašiti (ustrašiti) česa, zelo (močno) se zdrzniti ob čem, zgroziti (zgražati) se zaradi česa, ob čem, nad čim: tribunum plebis, tantam religionem Ci., lamentationem matrum familias, tum fugam virginum atque puerorum ac vexationem virginum Vestalium perhorresco Ci., Bosporum H., cum perhorruerit casūs … nostros O. (gl. perhorreō); z inf.: iure perhorrui late conspicuum tollere verticem H., unus enim tribunus eam poenam novem collegis inferre ausus est, quam novem tribuni ab uno collega exigere perhorruissent Val. Max.
-
per-tremīscō -ere (per in tremēsco) skozi in skozi (od glave do pet, po vsem telesu) se stresti (od strahu, groze): Hier.; z acc. = zdrzniti se ob čem: similem sententiam, manum domini Hier.
-
rabbrividire v. intr. (pres. rabbrividisco)
1. drgetati
2. zdrzniti se; zgroziti, zgražati se
-
raggricciare, raggricciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ raggriccio)
1. knjižno stisniti, stiskati se; skrčiti se; ekst. zdrzniti se
2. zviti, zvijati se, krčiti se (listje)
-
riscuōtere*
A) v. tr. (pres. riscuōto)
1. vnovič stresti
2. prejeti, prejemati; dvigniti (denar)
3. pren. doseči, dosegati; biti deležen:
riscuotere il biasimo generale biti deležen splošne graje
B) ➞ riscuōtersi v. rifl. (pres. mi riscuōto) stresti se, zdrzniti se; zganiti se
-
rouse1 [ráuz]
1. prehodni glagol
zbuditi (from, out of iz)
vzpodbuditi (to k)
vznemiriti, razdražiti; zbuditi zanimanje; dvigniti (preplašiti, prepoditi) (divjačino); premešati, pretresti (tekočino); podpihovati (ogenj); razplamteti, vzburkati (strast itd.)
neprehodni glagol
zbuditi se, predramiti se; zdrzniti se, trzniti, planiti kvišku; priti iz otopelosti, oživeti
to rouse s.o.'s bile figurativno razjeziti koga
to rouse the sleeping lion figurativno nakopati si nevšečnosti zaradi neprevidne pobude
to rouse s.o. out of (up from) bed dvigniti, vreči koga iz postelje
to rouse up zbuditi (se) iz mrtvila, postati aktiven
2. samostalnik
zbujenje; zdramljenje; prestrašitev
vojska znak (s trobento, bobnom) za zbujanje (vstajanje); budnica
-
scuōtere*
A) v. tr. (pres. scuōto)
1. stresti:
il vento scuote gli alberi veter stresa drevesa
scuotere il dito zmigniti s prstom; žugati s prstom
scuotere la testa zmigniti z glavo; odkimati
scuotere le spalle skomigniti z rameni
2. ekst. otresti, otresati se:
scuotere il giogo otresti se jarma
3. pren. vzburiti, vzburjati; presuniti, ganiti
B) ➞ scuōtersi v. rifl. (pres. mi scuōto)
1. stresti se:
scuotersi dal sonno zbuditi se iznenada; pren. zdramiti se
2. pren. zdrzniti se; vznemiriti se; biti presunjen, ganjen
-
sobbalzare v. intr. (pres. sobbalzo)
1. poskočiti, poskakovati
2. planiti, zdrzniti se:
sobbalzare dalla sorpresa zdrzniti se od presenečenja
-
start2 [sta:t]
1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir
2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)
starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?
-
startle [sta:tl]
1. prehodni glagol
preplašiti, prestrašiti, alarmirati, vznemiriti; osupiti, sapo (komu) zapreti, (neprijetno) presenetiti
domačno ganiti; podnetiti, nagovoriti (into doing k čemu)
neprehodni glagol
zdrzniti se
startled začuden
to startle at zdrzniti se, zgroziti se ob
to be startled čuditi se
2. samostalnik
strah, groza; prepadlost, osuplost
-
stutzen1 zdrzniti se; začuditi se; ([stehenbleiben] stehen bleiben) nenadno se ustrašiti
-
tiquer [tike] verbe intransitif, familier zdrzniti se (od začudenja, neodobravanja), osupniti, ostrmeti
j'ai tiqué quand on m'a dit le prix osupnil sem, ko so mi povedali ceno
ça l'a fait tiquer to ga je osupilo
-
trasalire v. intr. (pres. trasalisco) poskočiti; zdrzniti se
-
tresăltá tresált vi. poskočiti, zdrzniti se, vzdrhteti
-
tresărí tresár vi. zdrzniti se, vzdrhteti
-
tressaillir* [trɛsajir] verbe intransitif (za)drhteti, (za)trepetati; zdrzniti se
tressaillir de joie zadrhteti od veselja
tressaillir au moindre bruit zatrepetati ob najmanjšem šumu
-
tressauter [trɛsote] verbe intransitif zdrzniti se, zatrepetati, močno se (s)tresti; poskočiti, poskakovati
la charrette tressautait sur le chemin voz je poskakoval po poti
ce cri l'a fait tressauter ob tem kriku se je zdrznil, je poskočil
-
tȑgnuti -nēm, tȑgnuh tȑgnū in tȑgoh tȑže, tȑgnuo tȑgnula in tȑgao tȑgla
I.
1. izdreti: trgnuti mač
2. izvleči, potegniti: trgnuti nož
3. potegniti, pocukati, pocukniti: trgnuti koga za haljinu
4. cukniti: trgnuti konja; trgnuti konju dem; trgnuti udicu; konji trgoše; on je dobro trgao dobro ga je cuknil, veliko je popil
5. cukniti: trgnuti ruku
6. suniti: puška trgne kad se ispali
7. pasti: voda je trgla; cijene su trgle
8. splahneti: otok je trgao
9. uliti se: krv mu trgla na nos
10. trgnuti riječ sneti besedo
II. trgnuti se
1. zdrzniti se, trzniti se: trgnuti se od straha, od bolova; on se trže na te riječi; konj se trže
2. planiti: trgnuti se iza sna
-
zucken trzati, trzniti; mit den Achseln/Schultern: skomigniti (z rameni); (zusammenzucken) zdrzniti se; Blitz, Flamme: švigniti, švigati; ohne mit der Wimper zu zucken ne da bi trenil