Franja

Zadetki iskanja

  • zdàj

    A) adv.

    1. adesso, ora; poc'anzi:
    ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
    zdaj je bil tu era qui poc'anzi

    2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
    zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

    3. (poudarja zahtevo) ora:
    zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

    4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
    tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
    si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
    še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

    5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
    pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

    6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
    zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
    zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

    7. zdaj ko ora che, dal momento che:
    zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj ali nikoli ora o mai più
    mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
    kaj pa zdaj? e ora?
    za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
    že zdaj fin d'adesso
    zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
    zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
    zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

    B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
    pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!
  • ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.
  • μέν (gl. μά, μήν) členica, ki ne stoji nikdar v začetku stavka, navadno za besedo, na katero se nanaša 1. okrepljuje ali potrjuje odnosno besedo: res, zares, gotovo, seveda, kajpada, torej; ἦ μέν zares, v resnici, ἐγὼ μέν jaz vsaj, jaz gotovo (kako drugi sodijo, ne vem); ἀλλὰ … μέν pa … toda zares, καὶ μέν in zares, pa vendar, μὴ μέν zares ne, gotovo ne, οὐ μὲν δή pa zares ne, μενοῦνγε da, seveda, εἰ μὲν (δή) ako (torej) zares; včasih se ne more prevesti. 2. stoji korelativno in odgovarja pogosto nastopnemu δέ, μέντοι, ἀλλά in se mnogokrat ne prevaja: sicer … pa; deloma … deloma; ὁ μὲν … ὁ δέ, οἱ μὲν … οἱ δέ, τὸ μὲν … τὸ δέ, τοτὲ μὲν … τοτὲ δέ ta … oni, eden … drugi, to … ono, zdaj … zdaj, μὲν οὖν zato torej; v odgovoru: vsekakor, seveda, zares. 3. a) včasih vežemo mi stavke podredno, dočim so jih Grki vezali priredno: ἦν μὲν σιωπή, φθέγμα δ' ἐξαίφνης τινὸς θώϋξεν αὐτόν ko je vse molčalo, ga je nenadoma nekdo poklical; b) korelativna stavka sta včasih zelo drug od drugega oddaljena; c) členici μέν odgovarja pogosto druga členica, npr. ἀλλά, αὐτάρ, ὅμως, ἔπειτα, καί; κάρτιστοι μὲν ἔσαν καὶ καρτίστοις ἐμάχοντο; ne redko manjka δέ: τὸ μὲν σε πρῶτον ἐγὼν εἰρήσομαι αὐτή.
  • ποτέ, ion. κοτέ enklit. adv. [Et. iz qwo-, gl. πόθεν] 1. nekdaj, nekoč, kdaj, svoje dni, (vendar) enkrat; ἀεί ποτε od nekdaj, izdavna, ἤδη ποτέ vendar le, vendar enkrat, οὔ ποτε ἔτι nikdar več, ποτὲ μέν – ποτὲ δέ zdaj – zdaj. 2. v vprašalnih stavkih: morda, pač, neki, τίς ποτε kdo pač, kdo neki, kdo pravzaprav, τί ποτε kaj neki (pač). 3. ὅστις ποτέ kdorkoli, ὅτε ποτέ kadarkoli.
  • τοτέ adv. včasih, τοτὲ μὲν … τοτὲ δέ zdaj … zdaj (pa).