Franja

mísel (-sli) f

1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema

moč² [ó] ženski spol (-i …)

1. (jakost) die Kraft, die Stärke (vetra Windstärke, vojska bojna Kampfstärke, dejanska Ist-Stärke, magnetnega polja Polstärke, neznanska Riesenkraft, orkanska Orkanstärke, polna Vollkraft, prebojna Durchschlagskraft, rušilna Sprengkraft, sesalna Saugkraft, številčna vojska Truppenstärke, Mannschaftsstärke, udarna Stoßkraft)

2. (zmožnost, sila) das Vermögen, Kraft (adhezivna Haftvermögen, figurativno čarobna Zauberkraft, čudežna Wunderkraft, dokazna Beweiskraft, gospodarska Wirtschaftskraft, izrazna Ausdruckskraft, kupna Kaufkraft, moška Manneskraft, obrambna Wehrkraft, ogrevalna Heizkraft, pokrivanja Deckkraft, povedna Aussagekraft, pralna Waschkraft, prebojna poganjkov agronomija in vrtnarstvo Triebkraft, predstavna Vorstellungsvermögen, presoje Urteilskraft, zdravilna Heilkraft)
spolna moč die Potenz, die Liebeskraft

3. (oblast) die Macht, die Machtstellung, die Gewalt
… moči Macht-
(center das Machtzentrum, faktor der Machtfaktor, skupina die Machtgruppe, instrument das Machtinstrument, merjenje die Machtprobe, nakopičenje Machtanhäufung, odnos die Machtbeziehung, pozicija Machtstellung, Machtposition, razmerje das Machtverhältnis, sredstvo das Machtmittel, struktura die Machtstruktur, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein)
odvzem moči, zmanjševanje moči die Entmachtung
odvzeti moč/zmanjševati moč komu (jemanden) entmachten
dati čutiti svojo moč (jemanden) seine Macht fühlen lassen

4.
delovna moč (delavec) die Arbeitskraft, -kraft
(pisarniška Bürokraft, strokovna Fachkraft, učna Lehrkraft, vrhunska Spitzenkraft)

5. (učinkovitost) die Wirksamkeit
|
izgubljanje moči medicina der Kräfteschwund
merjenje moči das Kräftemessen
politika moči die Politik der Stärke, Machtpolitik
razmerje moči das Kräfteverhältnis
rezerva moči die Kraftreserve
tratenje moči die Kraftvergeudung
imeti isto moč gleich stark sein
imeti več moči stärker sein, figurativno am längeren Hebel sitzen
iztisniti vse moči iz das letzte herausholen aus
zbrati vse moči alle seine Kräfte sammeln
kar se moči tiče kräftemäßig
ki daje moč kraftspendend
|
na vso moč aus voller Kraft, mit aller Kraft, kričati ipd,: aus allen Kräften, was das Leder hält
na vso moč hvaliti des Lobes voll sein über, über den grünen Klee loben
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
kričati na vso moč sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
na koncu (svojih) moči mit seiner Kraft am Ende (sein), ausgebrannt
po najboljši moči nach Kräften
pri močeh bei Kräften
(povsem) pri močeh im (vollen) Besitz seiner Kräfte
biti pri močeh bei Kräften sein, spet po bolezni ipd.: wieder auf dem Posten sein
v stari moči agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
kar je v moji moči was in meinen Kräften steht, was in meiner Macht steht
storiti vse, kar je v (moji/njegovi …) moči sein Möglichstes tun, alles, was in (meiner/seiner …) Macht steht, tun
vse, kar je v človeški moči alles Menschenmögliche
ne biti v (moji/ njegovi …) moči nicht in meiner/seiner Macht stehen
z vso močjo mit voller Kraft, mit voller Wucht
z zakonsko močjo pravo mit Gesetzeskraft
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
pravo z dokazno močjo beweiskräftig
s svežimi močmi mit frischen Kräften
z zadnjimi močmi mit letzten Kräften
z združenimi močmi mit vereinten Kräften
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein

múkoma adv. faticosamente, a fatica, a stento:
pren. mukoma iskati mendicare
mukoma napredovati arrancare
mukoma zbrati raccapezzare

nóv nuevo; moderno ; (nedaven) reciente ; (svež) fresco ; (nerabjen) nuevo

nova beseda (izraz) palabra f nueva, neologismo m
novo leto el año nuevo
najnovejša moda última moda
Novi svet (Amerika) el Nuevo Mundo
čisto nov completamente nuevo
najnovejše vesti últimas noticias, noticias de última hora
to mi je novo eso es nuevo para mí; no lo sabía
čestitati za novo leto felicitar las Pascuas
dobiti nove moči recuperar fuerzas
kaj je novega? ¿qué hay de nuevo?
zbrati nov pogum cobrar nuevos ánimos

pogúm courage; bravery; heart; pluck, grit

pogúm! be brave!, take heart!, cheer up!, buck up!
pogúm pod vplivom alkohola Dutch courage
potrebno je malce pogúma za to it needs a bit of pluck
on ima levji pogúm he has the spirit of a lion
izgubiti pogúm to lose courage
ne smeš izgubiti pogúma! you must keep up your spirits!
vzeti komu pogúm to discourage someone, to dishearten someone, to dispirit someone; to daunt someone
podžigati si pogúm to pluck up courage, to take heart
pogúm ga je zapustil his courage failed him, he lost heart
zbrati pogúm to take heart, to pluck (ali to summon, to muster) up one's courage
zbrati ves svoj pogúm to take one's courage in both hands, to summon up all one's nerve
zmanjkalo mi je pogúma my heart failed me
pogúm zmaguje none but the brave deserve the fair

pogúm courage moški spol , cœur moški spol , hardiesse ženski spol , intrépidité ženski spol , bravoure ženski spol , vaillance ženski spol , ressort moški spol, popularno cran moški spol

življenjski pogum courage de vivre
biti brez poguma n'avoir pas de courage, manquer de courage, familiarno n'avoir rien dans le ventre
dajati komu pogum donner (ali inspirer) du courage à quelqu'un, encourager quelqu'un
dobiti pogum prendre courage, s'enhardir
imeti pogum avoir le courage, oser, familiarno avoir du cran
izgubiti pogum perdre courage, se décourager, se laisser abattre, familiarno se dégonfler
ne izgubiti poguma ne pas perdre courage, figurativno faire contre mauvaise fortune bon cœur
spet vliti komu pogum, navdati koga s pogumom redonner du cœur à quelqu'un, familiarno remettre (ali redonner) du cœur au ventre à quelqu'un
vzeti komu pogum décourager (ali abattre) quelqu'un
zbrati ves svoj pogum (familiarno) prendre son courage (ali son cœur) à deux mains, rassembler (ali s'armer de) tout son courage
nimam poguma, da bi mu povedal resnico je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité

pogúm valor m ; ánimo m ; valentía f ; intrepidez f ; bravura f ; gallardía f

le pogum! ¡valor!, ¡ánimo!
imeti pogum tener valor
izgubiti pogum perder el ánimo
za to mu manjka poguma le falta (ali no tiene) valor para ello
za to je treba poguma hay que tener valor para eso
vliti komu poguma, navdati koga s pogumom infundir ánimo a alg
vzeti komu pogum desalentar (ali desanimar) a alg
zbrati pogum cobrar ánimo

postŕgati to scrape

postŕgati svoj krožnik to scrape one's plate
postŕgati (zbrati) zadnje ostanke svojih sredstev (figurativno, žargon) to scrape the bottom of the barrel

publikacija samostalnik
1. (objavljeno besedilo) ▸ kiadvány, publikáció Publikacija je natisnjena v nakladi 5.000 izvodov. ▸ 5.000 példányban kinyomtatott publikáció.

2. (objava besedila) ▸ publikáció, publikálás, megjelentetésMinistrstvo tudi finančno podpira publikacijo številnih didaktičnih gradiv. ▸ A minisztérium pénzügyileg is támogatja számos módszertani anyag publikálását.Rowlingova bo namreč pričala na sodišču, da bi preprečila publikacijo neuradne enciklopedije. ▸ Rowling ugyanis majd bíróság előtt tanúskodik, hogy megakadályozza a nem hivatalos enciklopédia megjelentetését.

replika samostalnik
1. (odziv) ▸ replika, viszonválaszSledile so razprave in replike, v katerih so prevladovali dvomi o upravičenosti županovega predloga. ▸ Következtek a viták és a viszonválaszok, melyekben a polgármester javaslatának jogosságával szembeni kétségek domináltak.

2. (kopija predmeta) ▸ replika, másolatAmeriška tajna služba je zaprosila za osem milijonov dolarjev za izdelavo replike Bele hiše, ki bi služila za urjenje agentov. ▸ Az amerikai titkosszolgálat nyolcmillió dollárt kért a Fehér Ház másolatának megépítésére az ügynökök kiképzéséhez.
Tako kakor pri izvirnikih je tudi pri replikah ključnega pomena ustrezna hramba. ▸ Akárcsak az eredetieknél, a replikáknál is kulcsfontosságú jelentőségű a megfelelő tárolás.

3. kinematografija, gledališče (del dialoga) ▸ párbeszéd, dialógus
Dylan Thomas v tej predstavi ne dobi besede - njegov lik nima nobene replike. ▸ Dylan Thomas ebben az előadásban nem jut szóhoz – az alakjának nincs szövege.
Kot avtor želim okrog svojega filma zbrati najboljše igralce, ne glede na to, ali imajo eno samo repliko, en sam prizor. ▸ Szerzőként a legjobb színészeket szeretném összegyűjteni a filmemhez, függetlenül attól, hogy csak egyetlen párbeszédben, egyetlen jelenetben vesznek-e részt.

4. pravo (odgovor) ▸ viszontválaszZ repliko obrambe na argumente tožilstva so se danes končale zaključne besede v procesu. ▸ A védelemnek a vád bizonyítékaira adott viszontválasza zárta a mai tárgyalás perbeszédeit.

5. (posnemanje aktivnosti) ▸ másolat, utánzás, imitáció
Sejem naj bi bil replika onih iz zgodnjega 20. stoletja. ▸ A vásárt a 20. század eleji vásárok másolatának szánják.
Njihov sistem je replika angleške parlamentarne kraljevine. ▸ Rendszerük az angol parlamentáris királyság másolata.

sil|a¹ ženski spol (-e …)

1. (zmožnost) die -kraft (človeška Menschenkraft, delovna Arbeitskraft, sila duha Geisteskraft, mladostna Jugendkraft, naravna Naturkraft, proizvodna Produktionskraft, ustvarjalna Schöpferkraft, življenjska Lebenskraft)

2. (moč) die Macht (nebeške die himmlischen Mächte, pekla die Macht der Hölle, spomina die Macht der Erinnerung)

3. naravna: die Gewalt, -macht (naravna Naturmacht, Naturgewalt, prvinska/elementarna Urgewalt, elementarne Elementargewalten množina, Naturgewalten)

4.
sile množina (politični potenciali) Kräfte množina (napredne/reakcionarne/liberalne/antiliberalne … fortschrittliche/reaktionäre/liberale/antiliberale)

5.
vojska živa sila die Mannschaftsstärke
|
gonilna sila figurativno die treibende Kraft
merjenje sil die Kraftprobe
razporeditev sil die Kräfteverteilung
tratenje sil die Kraftvergeudung
z napenjanjem vseh sil unter Aufbietung aller Kräfte
z vsemi silami mit aller Kraft
truditi se z vsemi silami alle Hebel in Bewegung setzen
z lastnimi silami aus eigener Kraft
napeti vse sile alle Kräfte aufbieten, sein Letztes hergeben, alle Kräfte einsetzen
razdrobiti svoje sile sich verzetteln
zapravljati svoje sile sich verplempern, sich verzetteln
zbrati svoje sile sich zusammenreißen, sich ins Zeug legen, več ljudi: sich zusammentun

síla (moč) fuerza f ; potencia f ; poder m ; violencia f vehemencia f ; (potreba, nuja, stiska) necesidad f

po sili por fuerza
po sili jesti comer sin apetito
s silo por fuerza, a la fuerza
z oboroženo silo a fuerza de armas
z vso silo, siloma con toda la fuerza, a viva fuerza, fuerza a fuerza
centralne sile (pol) potencias f pl centrales
efektivna sila fuerza efectiva (ali útil)
gonilna sila fuerza motriz
konjska sila (teh) caballo m de vapor (krajšava: CV)
motor s sto konjskimi silami motor m de cien caballos
konjska, živalska sila fuerza de sangre, fuerza animal
z muko in silo con grandes esfuerzos, penosamente, a duras penas
oborožene sile fuerzas f pl armadas
mladostna sila fuerza (ali vigor m) de la juventud
privlačna sila fuerza atractiva
naravne sile fuerzas naturales
surova sila fuerza bruta
s surovo silo a viva fuerza, por la fuerza bruta
prebojna sila fuerza de percusión
sredobežna (sredotežna) sila fuerza centrífuga (centrípeta)
težnostna sila gravitación f
ustvarjalna sila fuerza creadora
višja sila fuerza mayor
vojne sile fuerzas f pl
pomorske sile fuerzas navales
zračne sile fuerzas aéreas
vodna sila fuerza hidráulica, fig hulla f blanca
udarne sile (čete) fuerzas f pl de choque
vzgonska sila (letalstvo) fuerza ascensional
življenjska sila fuerza vital, vitalidad f
parna (vlečna) sila fuerza de vapor (de tracción)
to je pa že od sile! ¡esto es el colmo!
sila (veliko) ljudi un montón de gente
silo delati hacer violencia a, violentar
vse sile napeti za poner todo su empeño en, hacer todo lo posible por, fig mover cielo y tierra
s silo gre vse a la fuerza ahorcan
sila napravi človeka iznajdljivega la necesidad hace maestro
iz sile napraviti vrlino hacer de (la) necesidad virtud, sacar fuerzas de flaqueza
ukloniti se sili ceder a la fuerza
uporabiti silo usar de fuerza
zbrati vse sile (moči) cobrar fuerzas
sila kola lomi la necesidad no conoce leyes, la necesidad carece de ley, vientre ayuno no oye a ninguno (ali no tiene orejas)

skupin|a ženski spol (-e …) die Gruppe (amaterska igralska Laienspielgruppe, armadna Heeresgruppe, besedna Wortgruppe, blagovna Warengruppe, ciljna Zielgruppe, čelna Spitzengruppe, delovna Arbeitsgruppe, etnična Volksgruppe, folklorna Volkstanzgruppe, identifikacijska Bezugsgruppe, igralna Spielgruppe, iniciativna Initiativgruppe, interesna Interessengruppe, hidroksilna kemija Hydroxylgruppe, kontrolna Kontrollgruppe, krvna Blutgruppe, marginalna Randgruppe, mladinska Jugendgruppe, nedoločniška Infinitivgruppe, odporniška Widerstandsgruppe, plesna Tanzgruppe, primarna Primärgruppe, projektna Projektgruppe, rizična Risikogruppe, sekundarna Sekundärgruppe, dreves Baumgruppe, strok Fachgruppe, tarifna Lohngruppe, železova kemija Eisengruppe), die Gruppierung; plačilna: die Klasse; šport pri kolesarskih dirkah: das Feld; (gruča) der Pulk; vojska der Marschblock; organizirana: der Trupp (pri iskanju pogrešanega der Suchtrupp)
delovna skupina der Arbeitskreis
skupina na potovanju die Reisegesellschaft, die Reisegruppe
rockovska skupina/rock skupina die Rockgruppe, die Rockband
živalstvo, zoologija kolonija, čreda, krdelo ipd.: die Vergesellschaftung
živalstvo, zoologija ki živi v skupinah gesellig lebend
pouk v skupinah der Gruppenunterricht
v/po skupinah truppenweise, gruppenweise
vodja skupine der Gruppenleiter
oblikovati skupino/zbrati v skupino gruppieren

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

vkùp together

vkùp zbrati to bring (ali to get) together
sklicati ljudi vkùp to call the people together
tri ure vkùp je govoril he talked for three hours together

zbírati (-am) | zbráti (zbêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere; racimolare; (kopičiti) accumulare; fare colletta; incettare:
zbirati na kup accumulare
zbirati gradivo za knjigo raccogliere materiali per un libro
zbirati hrano, obleko, denar fare colletta di viveri, vestiario, denaro
zbirati brez reda starine raccogliere alla rinfusa anticaglie
zbirati odpadno železo raccogliere rottami di ferro

2. radunare, raggruppare

3. raccogliere, collezionare, fare raccolta:
zbirati znamke collezionare francobolli
zbirati stare knjige fare raccolta di libri vecchi

4. pren.
zbirati moči farsi forza
zbirati pogum farsi coraggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbrati brez reda fraze, citate affastellare frasi, citazioni
zbrati kupček denarja raggruzzolare un piccolo capitale

B) zbírati se (-am se) | zbráti se (zbêrem se) imperf., perf. refl.

1. radunarsi, convenire, raggrupparsi:
množično se zbirati radunarsi in massa

2. addensarsi, ammucchiarsi, ammassarsi; riempirsi:
na nebu se zbirajo temni oblaki (tudi pren.) nel cielo si addensano nuvole oscure

3. montare:
v njem se zbira grenkoba, jeza dentro di lui monta l'amarezza, la rabbia

4. concentrarsi:
dolgo se je zbiral, preden je kaj povedal si dovette concentrare molto prima di poter dire qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbrati se v čredo abbrancarsi (tudi pren.)