Franja

Zadetki iskanja

  • good-bye [gudbái]

    1. samostalnik
    slovo

    2. medmet
    zbogom

    to say good-bye posloviti se
  • Lebewohl, das, adijo, zbogom; figurativ adijo mare; Lebewohl sagen reči zbogom, figurativ reči adijo mare
  • papá interj. (it. papa) papa, zbogom, do viđenja
  • vale tujka latinsko m invar. knjižno zbogom, poslednji pozdrav
  • проща́й, проща́йте виг., zbógom medm.
  • ¡adiós! zbogom!; domače na, sedaj pa imamo! no, lepo presenečenje!

    ¡adiós! m slovo
    dar el ¡adiós! zbogom reči, posloviti se
  • aveō2 (haveō) -ēre (punska izpos.), klas. le v inf. (h)avēre in imp. (h)avē (= vive, χαῖρε), (h)avēte (= avō: Pl.), (h)avētō kot pozdrav ob prihodu = blagor ti (vam)! pozdravljen(i)! zdrav(o)! ob slovesu = zdrav(i)! zdravo! zdrav(i) bodi(te)! zdrav(i) ostani(te)! zdravstvuj(te)! srečno! zbogom! avēre zdrav biti, zdravstvovati v zvezi (aliquem) avere iubere reči koga pozdraviti, pozdravljati koga: Caesar... simul atque Have mihi dicit, statim... exposuit Caelius in Ci. ep., haveto Catilinae ep. ap. S., cum proclamantibus naumachiariis: „Have imperator, morituri te salutant!“ respondisset... Suet., exprimere ave Latinum χαῖρε non potest Graecum Mart., Marcus avere iubet Mart.; o jutranjem pozdravu: matutinum have Mart., mane tibi pro me dicet haveto liber Mart.; kot pozdrav mrtvim: in perpetuum, frater, ave atque vale Cat.; šele v pozni lat. tudi npr.: aveo et avebo zdravstvujem in bom zdravstvoval.
  • salūtō -āre -āvī -ātum (salūs)

    1. pozdraviti (pozdravljati): PL., TER. idr., salutare benigne, comiter appellare unumquemque CI., Tironem saluta nostris verbis (v našem imenu) CI. EP., quis te ex hac tanta frequentia ... salutavit? CI., plebem adulari, salutare L., salutatum vult te mea littera (pismo) O., Italiam laeto socii clamore salutant V., salutare agros, templa O., verbis meis (v mojem imenu) loca grata saluta O., salutanti mutuam salutationem reddere SEN. PH. odzdraviti, odzdravljati, cur sternuentes salutamus PLIN. kličemo kihajočim „na zdravje“.

    2. (z dvojnim acc.) koga kot kaj pozdraviti (pozdravljati), pozdravljajoč imenovati ga kaj, nasloviti (naslavljati), nagovoriti (nagovarjati) koga s čim (kako): SUET., AMM. idr., aliquem regem L., aliquem imperatorem T., aliquem dominum regemque IUV.; v pass.: ita (= imperatorem) se postea salutari passus C., poëta salutor H.

    3. occ.
    a) pokloniti (poklanjati) se komu, obiskati (obiskovati, obiskavati) koga, hoditi, zahajati h komu, da se mu pokloniš, ga pozdraviš, mu izkažeš spoštovanje (poseb. o varovancih (klientih), ki so se hodili ob jutrih poklanjat svojim zaščitnikom (patronom)): PLIN. IUN. idr., venit salutandi causā CI. EP., quos ad me mane salutatum miseras CI., honorabile est salutari CI., salutatum introire S., mane salutatum domus vomit undam V., mihi ... salutandi plures H., poseb. o jutranjih obiskih pri cesarjih: PLIN. IUN., SUET., GELL. idr., agmina salutantium T.
    b) (božanstvom ali svetim stvarem) izkázati (izkaz(ov)áti) čast (spoštovanje): PL., TER., MART. idr., cum deos salutatum aliqui venerint CI., salutare deos, numen O., augurium V. veselo pozdraviti (pozdravljati), blago spreje(ma)ti.
    c) redko = poslavljajoč se pozdraviti (pozdravljati), (za)klicati „zbogom“, posloviti (poslavljati) se od koga, česa: etiam nunc saluto te, priusquam eo PL., puppim de rupe salutant STAT.
  • salveō -ēre (salvus)

    1. biti zdrav, dobro se imeti, „zdravstvovati“; večinoma le kot pozdrav v imper. salvē, salvēte, salvētō in v fut. salvēbis bodi zdràv (zdráva)!, bodite zdravi!, na zdravje!, zdravo!, zdravstvuj(te)!, pozdravljen (pozdravljena) bodi!, pozdravljeni bodite!, blagor ti (vam) (bodi)!, bog te (vas) sprejmi!, dobrodošel (dobrodošla, dobrodošli)!, (na cesarskem dvoru) dobro jutro!, dober dan! (za „dober večer!“ so uporabljali ave ali vale): salvete, inquam PL., salve, adulescens. Et tu multum (lepo) salveto, adulescentula PL., o bone custos, salve TER., salvebis a meo Cicerone CI. EP. moj Ciceron (moj sin) te pozdravlja, se ti priporoča, morem ... obstinatissime retinuit, ut liberti servique bis die frequentes adessent et mane salvere (dobro jutro!), vesperi valere (dober večer!) sibi dicerent SUET.; v besedni igri: salve. Salvere me iubes, quoi tu abiens adfers morbum? PL., salve. Egon salva sim, quae siti sicca sum? PL., salve. Satis mihi est tuae salutis, nihil moror, non salveo PL.; pri slovesni omembi kakega božanstva, imenitne osebe ali reči: salve, vera Iovis proles V., salve, o venusta Sirmio CAT., salve, cura deûm TIB., salve, parens frugum, Saturnia tellus V., grata testudo Iovis, o laborum dulce lenimen medicumque, salve rite vocanti! H., salve, laeta dies O.; iron.: salvete, fures PL.; v inf., odvisnem od iubere = da(ja)ti ali pustiti koga pozdraviti, poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), (za)želeti komu zdravje ali dobro, pozdraviti (pozdravljati) koga: iusseram salvere te PL., Dionysium velim salvere iubeas CI. EP. pozdravi mi, prosim Dionizija, regem parentemque urbis Romanae omnes salvere iubent L., prior salvere iubet H.

    2.
    a) redno pri poslavljanju =) bodi (mi) zdràv (zdráva)!, bodite (mi) zdravi!, zdràv (zdráva) ostani!, zdravi ostani(te)!, bog te (vas) obvaruj!, zbogom!: salve atque vale PL., salve, vale CI. EP.; pri poslavljanju od umrlih: VARR. AP. SERV., salve aeternum mihi V., salvete cineres umbraeque paternae V., salve supremam supremumque vale STAT.
    b) (pri kihanju) salvere iubere aliquem (za)klicati komu „na zdravje“: salvere Githona iubet PETR.
  • прощaй! zbogom!, zdrav ostani!
  • adieu [adjö]

    adieu! zbogom!
    adieux masculin pluriel slovo
    dîner masculin d'adieux poslovilna večerja
    dire adieu à quelqu'un, à quelque chose posloviti se od koga, česa, figuré odreči se komu, čemu
    faire ses adieux (à quelqu'un) posloviti se od koga
    sans adieu! vidimo se spet pozneje!
  • bēlla f

    1. lepotica, lepa:
    bella mia! šalj., iron. lepotica moja, ljubica

    2. ljubica, ljuba:
    addio, mia bella, addio! zbogom, zbogom, ljubica!

    3. čistopis:
    copiare in bella na čisto prepisati

    4. igre pog. odločilna igra

    5. pren.
    bella di notte pocestnica
  • bóg God; the Lord; deity

    o bóg! dear me!
    moj bóg! good Heavens!, good Lord!
    daj bóg God grant!, would to God!; I wish to goodness!, I wish to God!
    bóg ne daj!, bóg obvaruj! God forbid!, zastarelo God forfend!; touch wood!
    bóg z Vami! God speed you!
    zbogom! goodbye, farewell!
    bógu podoben godlike
    vsemogočni bóg God Almighty
    bógu vdan devout, pious
    tako mi bóg pomagaj! so help me God!
    (bil je) prizor za bógove (it was) a sight for sore eyes
    to je kot od bóga poslano it's a godsend
    bóg (si ga) vedi God knows, I don't
    bogve arhaično God wot
    bogve zakaj goodness (ali God) knows why
    bogve, kdo je to rekel I wonder who said it
    če bóg da please God, God willing
    moj bóg, kaj pa delate? for God's sake, what are you doing?
    stati kot lipov bóg (figurativno) to stand like a graven image; to stand stock-still
    človek obrača, bóg pa obrne man proposes, God disposes; God commands, man obeys
    bóg je najprej sebi brado ustvaril charity begins at home
  • bóg dios m

    Bog (rel) Dios m
    verovati v boga (rel) creer en Dios
    žalibog por desgracia, desgraciadamente
    hvala bogu! ¡gracias a Dios!; ¡Dios sea loado!
    zbogom! ¡con Dios!
    bog nam pomagaj! ¡Dios nos asista!
    bog daj! ¡Dios lo haga!
    bog vam plačaj! ¡Dios se lo pague!
    daj bog da bi prišel! ¡ojalá viniera!
    bog vedi! ¡bien (lo) sabe Dios!
    takó mi bog pomagaj! ¡así Dios me salve!
    človek obrača, bog pa obrne el hombre propone y Dios dispone
  • Bóg Dieu

    Bog oče Dieu le Père
    bogovi les dieux
    hvala bogu Dieu merci, Dieu soit loué, heureusement
    Bog varuj à Dieu ne plaise, (que) Dieu nous en préserve!
    zbogom adieu
    zaboga parbleu! pardi!
    lipov Bog dieu de bois, souche ženski spol, bûche ženski spol
    moj Bog mon Dieu!, bonté divine!
    človek obrača, Bog obrne l'homme propose, Dieu dispose
  • bonsoir [bɔ̃swar] masculin

    bonsoir! dober večer! lahko noč!
    donner, souhaiter le bonsoir voščiti dober večer
    (familier) bonsoir! adijo pa zbogom! (če hočemo reči, da je zadeva končana, da nas več ne zanima)
  • con s, z; s pomočjo; hkrati z

    café con leche mlečna kava
    acompañarse con uno biti v spremstvu z
    estar con alg. biti na strani nekoga
    estar con fiebre imeti vročico
    ¡vaya V. con Dios! zbogom!
    uno con otro počez, poprek
    nada tiene que ver con ello nima nobenega posla s tem
    no se meta V. con nosotros pustite nas v miru
    me visto con este sastre obleko si dajem delati pri tem krojaču
    con este tiempo pri tem vremenu
    me veo con facultades de emprenderlo smatram se za sposobnega, da se tega lotim
    con todo eso kljub vsemu temu
    ni con mucho še daleč ne, še dolgo ne
    con trabajar lo conseguirás če boš delal, boš to dosegel
    con ser muy trabajador, gana poco čeprav je zelo delaven, malo zasluži
    con que torej, no
    ¿con que vienes tan tarde? prihajaš torej tako pozno?
    con que ¡andando! naprej! torej hitro!
    con (tal) que če le; s pogojem da; kolikor
    te perdono con que te enmiendes oprostim ti, če se le poboljšaš
  • Dieu [djö] masculin bog, Bog (poosebljeno) (poganski) bog, božanstvo; figuré bog, malik, idol

    bon Dieu! presneto!
    à-Dieu-vat zbogom, bog s teboj!
    homme masculin du bon Dieu dobroveren človek
    nom de Dieu! (vulgairement) prekleto! sakrament!
    les voies féminin pluriel de Dieu božja pota
    ce chanteur est le Dieu des jeunes ta pevec je idol mladih
    pour l'amour de Dieu za božjo voljo, iz čiste ljubezni do bližnjega, zastonj
    grâce(s) à, par la grâce de Dieu z božjo milostjo ali pomočjo
    à la grâce de Dieu (familier) kot bo bog dal
    par Dieu! pri bogu!
    Dieu me damne! prekleto!
    Dieu te conserve, conduise! bog te čuvaj!
    il n'a pas d'autre Dieu que l'argent denar je njegov edini malik (bog)
    cela va Dieu sait comme to gre slabo
    croire en, à Dieu verjeti v Boga
    on lui donnerait le bon Dieu sans confession videti je nedolžen ko jagnje
    Dieu (en) soit loué, Dieu merci! hvala bogu!
    Dieu le veuille! plaise, plût à Dieu! daj bog!
    promettre, jurer ses grands Dieux (familier) pri vseh svetnikih obljubiti, priseči
    Dieu préserve, à Dieu ne plaise! bog ne daj, bog obvaruj!
    recevoir le bon Dieu prejeti obhajilo
    à qui Dieu n'aide rien ne succède (proverbe) brez božje pomoči ni uspeha
    l'homme propose, Dieu dispose človek obrača, bog pa obrne
    chacun pour soi et Dieu pour tous (proverbe) vsak za sebe, bog za vse
  • Dios, dios moški spol bog, stvarnik, božanstvo, božja podoba

    (dios) malik
    Dios delante, Dios mediante z božjo pomočjo
    hablar con Dios moliti
    a la buena de Dios odkritosrčno; na slepo
    como dios popoln, dovršen
    la injusticia clama a dios krivica vpije do neba
    dar por dios vbogajme dati
    dios dirá to je v božjih rokah
    sin encomendarse a dios ni al diablo brez premisleka, smelo; meni nič tebi nič
    llueve de dios močno dežuje
    pedir (ir) por dios beračiti
    lo sabe todo dios vsak to ve
    dios le tiene de su mano bog mu pomagaj
    ¡dios nos libre! bog nam pomagaj! bog varuj!
    ¡a dios! zbogom!
    ¡a dios, y veámonos! skoraj na svidenje!
    ¡ay dios! moj bog!
    ¡quiera dios! bog daj!
    ¡vaya con dios! zbogom! bog daj! nehajte s tem! še v sanjah ne!
  • guardar (s)hraniti, prihraniti, obdržati, varovati, streči, negovati; držati (besedo); praznovati (praznik)

    guardar (la) cama ležati v postelji zaradi bolezni
    guardar miramientos a ozirati se na
    guardar silencio molčati
    ¡Dios guarde a V.! dobrodošli! Bog vas varuj! Zbogom!
    guardarse paziti se, varovati se (de česa), zavarovati se (contra pred)
    guardarsela a uno jezo kuhati na koga, jeziti se na