Franja

dēnotō -āre -āvī -ātum

1. zaznamovati: Col., pedes venalium cretā Plin.

2. pren.
a) kaj s kakim razločevalnim znamenjem označiti (označevati), določiti (določati), jasno (po)kazati, opozoriti (opozarjati) na kaj: uno nuntio … cives Romanos … necandos … denotavit Ci., cum ei res similes occurrant, quas non habeat denotatas Ci. ki jih še po nobenem znaku ni razločil, haud dubie Icilios denotante senatu L. je … meril na … , denotantibus vobis ora ac metum singulorum T. ko ste (s pogledi nanje) opozarjali na obraze … , cum denotandis tot hominum palloribus sufficeret saevus ille vultus T. smrtno bledico na obrazih … povzročiti, cum neque pulvere facies aut signa denotari possent Vell. ni bilo mogoče natančno razločevati, simulacro Serapidis denotato Min. ko se je zaznal.
b) (o)sramotiti, (o)žigosati: aliquem omni probro Suet., turpia legata, quae denotandi magis legatarii gratiā scribuntur Dig., suis apertis criminibus denotari Icti. Od tod adj. pt. pf. dēnotātus 3 zasramovalen, sramotilen, žaljiv; v komp.: derisus quanto lascivior, tanto denotatior ad contumeliae morsum Tert.
c) imeti komu kaj očitati: pozni Icti., Tert.

dēsīgnō -āre -āvī -ātum

I.

1. zaznamovati, določiti (določati): fines templo Iovis L., urbem aratro V., moenia sulco O., oppidum sulco T., mediam vulnere frontem Stat.; od tod: digito vatem d. O. s prstom kazati, designat oculis ad caedem unumquemque nostrum Ci. odkazuje, haec verbis designata Ci., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem … designari sentiebat C. da meri ta govor … na Dumnoriga, d. nimiam luxuriam C., alicui locum (sc. in theatro) d. Vitr. odkazati, nullā ignaviae notā designari L., affectūs velut primis lineis designantur Q. — Od tod adv. pt. pf. dēsīgnātē značilno, določno: Gell.

2. occ.
a) (na)snovati, napraviti: quae designata sunt et facta nequiter Pl., modo quid designavit! Ter., quid non ebrietas designat (ali dissignat)? H., quasi conra fas religionis designasset aliquid Ap.
b) odrediti (odrejati), urediti (urejati): constituere et designare Ci., designare et conficere Ci. zasnovati in izvesti.
c) drž.pr. α) koga za kako častno službo določiti, odmeniti, za oblastnika (za prihodnje leto) imenovati, izvoliti: ut ii decemviratum habeant, quos plebs designaverit Ci.; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: codicillis aliquem praetorem extra ordinem d. Suet., Mamertinum consulem d. Amm., D. Iul. Silanus, quod eo tempore consul designatus erat S., ut sibi iam decemvir designatus esse videatur Ci.; večinoma v pt. pf.: consul, aedilis, tribunus plebis, magistratus designatus Ci., quaestor d. Vell., quotiens tu me designatum (kot določenega, imenovanega), quotiens consulem (kot službujočega konzula) interficere conatus es! Ci., nobis consulibus designatis Ci.; pren. (o še nerojenem otroku): civis designatus Ci. β) komu častno službo določiti: Cn. Pompeio consulatus primus cum M. Crasso designatus est Gell.

— II. kot risar, vezec, tkalec oblikovati, upodobiti (upodabljati), narisati, preris(ov)ati, po čem posne(ma)ti: d. ventorum singulorum imagines exsculptas Vitr., duo trigona in quadrato lineā diagonio Vitr. z diagonalo načrtati, Maeonis elusam designat imagine tauri Europen O., ingenti designat nubila gyro Stat.

Opomba: Designare pogosto = dissignare.

earmark² [íəma:k] prehodni glagol
zaznamovati, označiti, določiti, nameniti
figurativno pripogibati vogalčke v knjigi; žigosati

einzeichnen vrisati; zaznamovati; figurativ sich einzeichnen vtisniti se

ēnotō -āre -āvī -ātum zapisati, zaznamovati: Petr., Q., Plin. iun.

expungō -ere -pūnxī -punctum

I.

1. izbosti, t.j. črke na voščeni pisalni deščici izpikati = izbrisati, prečrtati: ut expungatur nomen (namreč v zadolžni knjigi), ne quid debeam Pl., aliquem (alicuius nomen) urbicis rationibus Icti., miles temporis impendiis expungitur Icti. vojaku se pri mezdi zamuda časa „izbriše“ = odtegne.

2. pren.
a) odsloviti, iz službe dati, odpustiti: manipulum Pl.
b) koga spod nog (s poti) spraviti: pupillum Pers.
c) „izbrisati“ = poravnati: munus munere expungere Sen. ph.

— II.

1. (kak račun, seznam) pregled(ov)ati: rationes Icti., decurias (seznam dekurij) Suet.

2. našte(va)ti: sidera ad nomen Plin.

3. pren. opraviti, storiti, izvršiti: adventum Tert., vota et gaudia Caesarum Tert. obhajati.

— III. zapisati, zaznamovati: milites Tert.

hallmark² [hɔ́:lma:k] prehodni glagol
puncirati, žigosati žlahtne kovine
figurativno zaznamovati, žigosati

in-nōtō -āre -āvī zaznamovati: Prud., Hyg.

īn-sīgniō -īre -īvī -ītum (īnsīgnis) znamenje napraviti, zaznamovati, narediti znamenje, označiti (označevati), (o)krasiti, odlikovati: Ambr., pueri insigniti Pl. ap. Fest., clipeum Io auro insignibat (gl. opombo) V. zlata Io je kot grb krasila ščit, agros tropaeis V., oratorem vestibus fucatis T. (Dial.) opozorljivo (pozornost vzbujajoče) nališpati, mulli insigniuntur barbā geminā inferiori labro Plin. se poznajo po … , nec insigniri razlikovati se, nec misceri omnibus Sen. ph.; metaf.: Postumius nullā notā est insignitus L. ni bil ožigosan z nobenim priimkom, eum annum dii morbis insignivere T. so naredili znamenito, so zaznamovali, finem belli insignivere T. so (prav očitno) označili, annus funeribus, calamitatibus insignitur T., Suet., notas initialis sapientiae vetus insignivit auctoritas Amm. V klas. lat. le pt. pf. īnsīgnītus 3, adv. -ē, večinoma kot adj. (adv.) zaznamovan, vtisnjen: tamquam insignitae notae veritatis Ci., imago Ci.; occ. izreden, neznanski, poseben, očiten, ne(za)slišan: homo insignite impudens Ci., insignite improbus Ci., insignitior ignominia L., i. infamia T., iniuriae Cat. ap. Gell., contumelia L., insignitius flagitium T., deformitate insignitus Petr., milia militum Enn. ap. Prisc. Subst. īnsīgnīta -ōrum, n modrice, otiski: Plin.

Opomba: Sinkop. impf. (večinoma iz metričnih razlogov) insignibat: V., Cl., insignibant: Stat., insignibar: Ap.

intituler [-le] verbe transitif nasloviti, dati naslov (quelque chose čemu); imenovati, označiti, zaznamovati; juridique opremiti (spis) z uvodom

il intitula son recueil de poésies ... svoji zbirki pesmi je dal naslov ...
s'intituler imeti naslov, dati si naslov, imenovati se
comment s'intitule le film? kakšen je naslov filma?
il s'intitule le duc de ... daje si naslov vojvoda ...ski

in-ūrō -ere -ūssī -ūstum

1. vžgati (vžigati), ožgati (ožigati), zažgati (zažigati): notas et nomina gentis inurunt (vitulis) V., picturas i. Plin. (o enkavstičnem slikarstvu), notae corporis, quae parvulo inustae erant Iust., foramen i. Col. (o svedru) neenako (iz)vrtati (kakor dela ogenj), vulnere sanguis inustus O. ožgana na rani strjena kri, loca inusta Lucr. požgani, truncus rogo inustus Aur., ferro candente calcaribus inustis Col., quidquid vitiosi est, inurere Col. odž(i)gati, ros inustus sole Plin. posušena, inurentes (žgoč) calcaria ad infima crura, usque dum rumpatur Varr., comas Q. kodrati; pren.: illa calamistris Ci., Suet. s svojo frizersko umetelnostjo nališpati, ne qua generi suo nota nefariae turpitudinis inuratur Ci., inexpiabili litterarum notā per summam oris contumeliam inustus (ožigosan) Val. Max.; subst. pt. pf. inūsta -ōrum, n opekline, opečeno mesto, ožgano mesto: Plin.

2. metaf.
a) ožigosati, zaznamovati, naznačiti, označiti (označevati): homo inustus verissimis maledictorum notis Ci., probitatis signa domesticis inusta notis Ci., inuri notā censoriae severitatis Ci., Trasymenum lacum dirā inustum (esse) memoriā Val. Max.
b) neizbrisno vtisniti, globoko vtisniti: inustum mentibus nefariis bonorum odium Ci., ignominiam, infamiam Ci., maculam genti L., alicui summam superbiae crudelitatisque famam L.; occ.: (kaj zlega) prizade(va)ti, zada(ja)ti, povzročiti (povzročati): mala (scelera, vulnera) rei publicae ab illo inusta Ci., alicui dolorem Ci. pekočo bolečino povzročiti, quas leges nobis inusturus fuerit Ci. ki nam jih je hotel vsiliti.

3. žgati, peči, ogre(va)ti, segre(va)ti, razgre(va)ti: sol inurens Cels., urinam testis candentibus Col., axis inustus solis equis Lucan., pars, quae curriculis solis inuritur Ap.

kennzeichnen označiti, označevati; zaznamovati; (charakteristisch sein) biti značilen za; sich selbst kennzeichnen govoriti sam zase/sam na sebi; gekennzeichnet werden odlikovati se (durch z)

maherir [ie/i] zaznamovati, označiti; poklicati; (po)svariti

marcá -chéz vt.

1. označevati, označiti

2. obeležiti

3. zaznamovati

4. poudariti

5. kazati, izražati, izraziti

6. sport. doseči, zadeti (gol)

marcar [c/qu] zaznamovati, markirati; meriti, preskušati (mere, uteži)

marcar el compás (gl) takt dajati
marcar a furego z žarečim žigom zaznamovati

marcare v. tr. (pres. marco)

1. markirati; označiti, označevati; zaznamovati

2. podčrtati; poudariti, poudarjati; izpostaviti, izpostavljati

3. šport pokriti nasprotnega igralca

4. šport (segnare) zadeti

5. voj. žarg.
marcare visita javiti se na zdravniški pregled

marchiare v. tr. (pres. marchio) zaznamovati, žigosati

mark² [ma:k] prehodni glagol
zaznamovati, označiti; vžgati znak, žigosati, pustiti znanienje, biti znak (for za)
izbrati določiti predvideti (for za)
izraziti, pokazati; redovati (v šoli); opaziti, zapomniti si
ekonomija označiti blago, določiti blagu ceno
šport kriti, ovirati nasprotnika (nogomet)

to mark time tolči takt z nogami, stopati na mestu; figurativno čakati, ostati na mestu
that marks him for a leader to kaže, da bi bil primeren za voditelja
to mark one's displeasure by whistling pokazati svoje nezadovoljstvo z žvižganjem
mark my words! zapomni si moje besede!
mark! pazi!

markieren markirati, označevati, označiti, zaznamovati; naznačiti; poudariti; Tierkunde markirati; figurativ delati se, kot da

marquer [marke] verbe transitif zaznamovati, obeležiti, označiti; pustiti sledove na, v; zabeležiti si; napovedati, kazati (čas); poudariti, uveljaviti; izraziti, pokazati; dati razumeti; določiti (čas, cilj); verbe intransitif stopiti v ospredje, zbuditi pozornost

se marquer (po)kazati se, izražati se
marquer le coup (familier) poudariti važnost kake stvari; pokazati svojo nevoljo zaradi česa
marquer de son empreinte (figuré) vtisniti svoj pečat
marquer le linge à ses initiales označiti perilo s svojimi inicialkami
marquer mal (familier) ne imeti dobre postave
marquer la mesure udarjati, dajati takt
marquer un but (nogomet) zabiti, doseči gol
marquer les pages paginirati
marquer sa place avec ses gants z rokavicami označiti svoj sedež
marquer le pas stopati na mestu (tudi figuré), ne se premakniti z mesta
marquer un point zabeležiti točko, uspeh (nad nasprotnikom)
marquer un tournant pomeniti preokret
le thermomètre marque 10 au-dessus de zéro termometer kaže 10° nad ničlo
ces événements ont marqué dans ma vie ti dogodki so pustili trajne sledove v mojem življenju