unjíhati ùnjīšēm, ùnjīhām zazibati: zdravlje ga unjihalo u dubok san
uzljúljati ùzljūljām (se)
1. zazibati (se)
2. zamajati (se)
3. ekspr. poguncati (se)
wiegen2 zibati (intransitiv se), gugati (intransitiv se); in den Schlaf: zazibati (v spanje); auf den Armen: pestovati; mit einem Wiegemesser: sekljati; Technik nihati; sich in Sicherheit wiegen biti prepričan, da ti nič ne grozi
zakolijètati -kòlijećēm (ijek.), zakolétati -kòlēćēm (ek.) zamajati, zazibati
zaljúljati zàljūljām (se) zazibati, zamajati (se): vjetar je zaljuljao drvo; lada se zaljuljala; prijesto mu se zaljuljao
zanjíhati zànjīšēm, zànjīhām
1. zazibati
2. zagugati, zanihati
3. zamajati
zȉbnuti -nēm (se) zazibati (se)
закачать začeti zibati, zazibati
заколиса́ти -лишу́ док., zazíbati -ljem dov.
качать, качнуть zibati, zazibati, gugati; metati kvišku (na rokah);
к. воду črpati vodo;
к. головою majati z glavo, kimati z glavo;
его качает (brezos.)
от усталости opoteka se od utrujenosti
уколиса́ти (вколиса́ти) -лишу́ док., zazíbati -ljem dov.
adormecer [-zc-] uspavati, v spanje zazibati (otroka); utišati, k molku pripraviti; pomiriti
adormecerse zaspati; fig otrpel postati, zaspati (ud); fig nasladno živéti
endormir* [ɑ̃dɔrmir] verbe transitif uspavati, zazibati v sen; omamiti (bolečino); figuré dolgočasiti; preslepiti, prevarati, nasuti peska v oči
endormir un blessé pour l'opérer uspavati ranjenca, da bi ga operirali
s'endormir zaspati; figuré postati len, nemaren; popustiti, v delavnosti; pomiriti se (vest)
s'endormir sur quelque chose ne se brigati za kaj
s'endormir sur ses lauriers počivati na svojih lovorikah; postati len in nepazljiv
s'endormir sur le rôti zamuditi priložnost
s'endormir du sommeil de la tombe umreti
s'endormir dans le Seigneur (religion) zaspati v Gospodu
njȉšnuti se -nēm se
1. zazibati se, zagugati se
2. poleteti, utrniti se: njišnula se zvijezda preko vedra neba
sōpiō -īre -īvī (-iī) -ītum (indoev. kor. *su̯ep- spati; prim. skr. svāpáyati (on) uspava, lat. sopor, somnus, stvnem. -swebjan, -swebben uspavati)
1. uspavati: vino oneratos sopiunt L., imber … magnam partem hominum sopivit L., pervigilem … herbis sopire draconem O., nec me sopierat Somnus Tib.; pt. pf. sopītus 3 (tisti, ki je) zaspal, zaspavši, speč: quem videntem ac vigilantem sic eluseritis, sopitum oportet fallatis L., vino epulisque sopitos hostes adgredi L., sopiti vigiles L., animus sopito corpore vigilat Ci., manus O., hoc (sc. sopore) aeger sumpto sopitus N., alto et gravi somno sopitus Cu., in somnis sopiti cernimus Lucr., sopitos deludunt somnia sensūs V., serpens sopitus cantibus Sen. ph.; evfem. v večno spanje zazibati, usmrtiti, ubiti: Homerus … eādem aliis sopitus quietest Lucr. v isto večno spanje … zaziban, leto sopitus Lucr. quem (sc. fratrem) fundā … per inane volutā sopierat Sil.; occ. omamiti (omamljati), v pass. tudi = onesvestiti (onesveščati) se, omedle(va)ti: impactus … ita est saxo, ut sopiretur L., sopitum fuisse regem subito ictu L., tollentes sopitum vulnere ac nihil sentientem L., castoreoque gravi mulier sopita recumbit Lucr., resipiscerent partes veneficio sopitae Petr., alias semper fulgure sopitur Plin., delphinus odoris novitate sopitus Plin., custodes propter sopiti quiescebant Ap.
2. metaf. nežive obj. uspavati = (u)pokojiti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati), utišati (utiševati), konč(ev)ati: Col., Val. Max. idr., haec omnia veteris imperatoris maturitas sopiit Vell., labores Cl., sopitam consuetudinem excitare Ci. pokopano, quibus (sc. blandimentis) sopita virtus coniveret Ci., sopitus ubique armorum furor Vell., cinerem et sopitos suscitat ignis V. pod pepelom tleči ogenj, Herculeis sopitas ignibus aras excitat V. razpihne na Herkulovem žrtveniku še tleči ogenj, venti, tempestates sopiuntur Plin., sopito mari Plin., moenera militiai per maria ac terras omnīs sopita quiescant Lucr., quies sopita L. brezčutno, trdno spanje.
ušíkati ùšīkām (se) zazibati (se) v spanje, uspavati (se)
zacúljati se zàcūljām se dial. zazibati se
zàklimati -ām
1. zakimati
2. zazibati se
zànijeti zanèsēm, zanèsi, zànijeh zȁnije in zanèsoh zȁnese, zȁnio zȁnijela (ijek.), zànēti zanèsēm, zanèsi, zànēh zȁnē in zanèsoh zȁnese, zȁneo zȁnēla (ek.)
I.
1. zanesti: zanijela ga jaka voda
2. prevzeti: zanijela ga njena ljepota, ljubav; zanijelo ga vino
3. zanositi: ova je žena zanijela
II. zanijeti se
1. zazibati se v sanje
2. biti prevzet: zanijeti se ljepotom renesansnog slikarstva
3. zamakniti se, zatopiti se: zanijeti u molitvu, u misli, u čitanje Fausta
закачиваться, закачаться zazibati se; opotekati se