Franja

Bremse¹, die, (-, -n) zavora; die Bremse anziehen pritegniti zavoro; die Bremse lösen spustiti/popustiti zavoro

brȅmza ž (n. Bremse) nizko pog. zavora

bridle [bráidl] samostalnik
uzda
mornarica sidrna veriga
figurativno zavora, zadržek

bridle hand leva roka
to bite on the bridle s težavami se boriti
bridle path jezdna pot
to put a bridle on uzdati, brzdati, zadrževati
to give a horse the bridle, to lay bridle on his neck popustiti konju vajeti, dati polno svobodo

catch² [kæč] samostalnik
plen, lov, ulov; prijem; ukana, trik, past; ugodna ženitev; zavora, kljuka, zaponka
glasba skladba za tri ali več glasov, kanon; zastoj
figurativno težava

the catch of a door kljuka
catch crop vmesni pridelek
no catch slaba kupčija
that's the catch za to gre
sleng a great catch dober lov
a splendid catch dobra partija (zakon)

cȍkla ž cokla, zavora

curb¹ [kə:b] samostalnik
uzda; žvale
figurativno brzda, zavora; robnik
veterina oteklina na konjski nogi

drag² [dræg] samostalnik
vlaka; vrsta kočije; vlačnica, vlača (sani)
figurativno tovor, breme; cokla, zavora, ovira; zaviranje, oviranje; bager
figurativno mučno opravilo; dolgočasno mesto (v knjigi); lov z umetno sledjo
ameriško, sleng protekcija; potegljaj; privlačnost

to be a drag on s.o. biti komu v breme
to put a drag upon s.th. zavreti, zaustaviti kaj

Felgenbremse, die, Technik zavora, ki pritisne na platišče

frână -e f zavora

frein [frɛ̃] masculin zavora; žvala, uzda, brzda

freins avant, arrière sprednje, zadnje zavore
frein de secours zasilna zavora
frein hydraulique, à huile hidravlična, oljna zavora
frein à main, au pied, à air ročna, nožna, zračna zavora
sans frein nebrzdan
donner un coup de frein, serrer les freins zavirati, pritisniti na zavore
mettre un frein à brzdati, krotiti
ronger son frein (figuré) požreti svojo jezo, ne pokazati svoje nepotrpežljivosti, nestrpnosti

frenaggio m (pl. -gi)

1. tehn. zavorni mehanizem; zavora

2. zaviranje

freno moški spol uzda; zavora; vajeti

freno de aire comprimido zračna zavora
freno de alarme zasilna z.
freno de mano ročna z.
freno neumático zračna z.
correr sin freno razuzdano živeti
meter a uno en freno brzdati koga
morder (tascar) el freno uzdo gristi; svojo jezo požreti
perder el freno (fig) oporo izgubiti
soltar el freno a su imaginación popustiti vajeti svoji fantaziji
tirar del freno a uno koga na uzdi imeti

galga ženski spol cokla, zavornica, zavora

Hemmung, die, (-, -en) Medizin zaviranje, zavora, inhibicija, zavrtost, oviranje, ovira; bei der Uhr: kotnica; Recht zadržanje, zadrževanje; Hemmungen, pl , psychologisch zavore

kóčnica ž zavora: ručna, hidraulička, automatska, mehanička, pneumatska kočnica; služiti se -om; kočnica sa papučom cokla

lock² [lɔk] samostalnik
ključavnica; zapiralnik, zapiralo, zapirač (pri puški); zavora, zaviralo, zastoj v prometu; zatvornica, zapornica
šport čvrst prijem (rokoborba)

dead lock popoln zastoj v prometu
to pick a lock vlomiti
figurativno lock, stock, and barrel vse skupaj, vse povprek, popolnoma
under lock and key pod ključem, zaklenjen
britanska angleščina ock Hospital bolnišnica za spolne bolezni

martinicca f zavora (na vozu, kočiji)

ralentisseur [-lɑ̃tisœr] masculin, technique zavora

repāgulum -ī, n (repangere)

1. prečnica, zavor(nic)a, ovira, pregrada, zapreka: igitur cum equites nihil praeter fugae circumspectantes praesidia vidisset longius Caesar, concito equo eos velut repagulum quoddam cohibuit Amm.

2. pl. (ker sta bili vselej po dve)
a) prečki, prečnici, prečnika, vtaknjena v podboje ali vereje ali namesto teh v zid, da so z njima zapirali vrata, zato od tod zatična prečnika, (vratna) zapaha: Pl., Ap., Amm. idr., in templo Herculis valvae clausae repagulis subito se ipsae aperuerunt Ci., solis equi pedibus repagula pulsant O.
b) dvojna prečnica, ograda, zapreka, pregrada, pregraja na tekališču, da konji niso mogli uhajati: O., Lucan., Sil., Ven.

3. metaf. zapah, zavora, zapora, omejitev: ille transversā mente mi hodie tradidit repagula, quibus ego iram omnem recludam Enn., omnia repagula pudoris officiique perfringere Ci.

4. škripec pri metalnici: repagula, quibus incorporati sunt funes, explicantes Amm.

sabot [sabo] masculin lesen čevelj, cokla; kopito, parkelj; vrtavka (igrača); technique zavora, cokla; slab instrument, slabo orodje, slabo vozilo, »škatla«

sabot d'arrêt, d'enrayage cokla
baignoire féminin sabot kratka banja, kjer se kopljemo sedé
dormir comme un sabot spati kot polh, kot ubit
je le vois, je l'entends venir avec ses gros sabots (figuré) njegove namere so preočitne
avoir du foin dans ses sabots imeti (denarna) sredstva, biti premožen
il est venu à Paris en sabots (figuré) v Pariz je prišel z zelo skromnimi sredstvi (a je nato uspel, obogatel)