Franja

intossicare

A) v. tr. (pres. intōssico) zastrupiti, zastrupljati (tudi pren.)

B) ➞ intossicarsi v. rifl. (pres. mi intōssico) zastrupiti, zastrupljati se (tudi pren.)

intoxicá intóxic vt./vr. zastrupiti (se)

intoxicar [c/qu] zastrupiti

intoxicarse zastrupiti se

intoxiquer [-ke] verbe transitif zastrupiti

otraví -ésc vt./vr. zastrupljati (se), zastrupiti (se)

otròvati òtrujēm (se) zastrupiti (se): otrovati mamac, meku zastrupiti vabo; otrovati strelu zastrupiti puščico; otrovati hranu; rana mu se otrovala

poison² [pɔ́izn] prehodni glagol
zastrupiti
figurativno inficirati, okužiti
fizika uničiti učinek
figurativno pokvariti, spriditi, izmaličiti

to poison o.s. zastrupiti se

rastròvati ràstrujēm zastrupiti: on je naše odnose potpuno rastrovao

stròvati strȕjēm zastrupiti

ulcerate [ʌ́lsəreit] neprehodni glagol
gnojiti se
prehodni glagol
povzročiti (izzvati) gnojenje ali čir
figurativno zastrupiti; pokvariti

ulcerated leg gnojna noga

venenate [vénineit]

1. pridevnik
zastarelo strupen

2. prehodni glagol
zastrupiti

venēnō -āre -āvī -ātum (venēnum)

1. zastrupiti (zastrupljati): carnem Ci., spatium caeli Lucr.; pren.: non mea commoda quisquam odio venenat H. ne prizadene.

2. čimžati = barvati: iam tonsiles tapetes ebrii fuco, quos concha purpura imbuens venenavit Cn. Matius ap. Gell. — Od tod

1. adj. pt. pf. venēnātus 3
a) strupen, zastrupljen, starejše strupovit, otroven: Col., Lucr., Sen. ph., Porph., Serv. idr., dentes, anguis O., telum, vipera Ci., sagittae H., nihil est venenatius quam pastinaca Plin., vipera venenatissima Tert.; pren.: iocus O. strupena = skeleča, rezka, munera Antonius ap. Ci. nevarni, kvarni, punctu venenato Ap. z nevarnim …
b) čaroven, čaroben: virga O.

2. subst. pt. pf.
a) venēnāta -ōrum, n (sc. animalia) strupene živali: Plin.
b) venēnātum -ī, n (rdeče) barvano blago (oblačilo): Masurius Sabinus ap. Gell., Serv.

venom [vénəm]

1. samostalnik
živalski strup (kač, čebel itd.)
figurativno strupenost, zlobnost, sovražnost, mržnja; (redko splošno) strup

venom-teeth zob strupnik

2. prehodni glagol
zastarelo zastrupiti

venomed zastrupljen; strupen; poln zlobe in sovraštva

vergiften zastrupiti; zastrupljevati

zatròvati zàtrujēm zastrupiti

натравливать/натравлять, натравлить (na)hujskati, (na)ščuvati; iztrebljati, iztrebiti, zastrupiti

опаивать, опоить opi(ja)ti; (zast.) s pijačo zastrupljati, zastrupiti

отравлять, отравить zastrupljati, zastrupiti; (pren.) (po)kvariti veselje

отруї́ти -рую́ док., zastrupíti -ím dov., zagreníti -ím dov.

усыплять, усыпить uspavati; zastrupiti (žival)