Franja

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim

courir* [kurir] verbe intransitif teči, dirjati, drveti, dirkati; leteti; tekmovati v teku; planiti (à na); potikati se okoli; figuré stremeti, letati (après za); teči (reka); potekati; krožiti, širiti se (govorica); biti zrahljan (vozel); verbe transitif loviti, zasledovati; (vneto) obiskovati, obleta(va)ti; poskusiti (srečo), izpostaviti se (nevarnosti); vulgairement iti na živce, dolgočasiti

tu me cours na živce mi greš
en courant v naglici, na hitro
arriver en courant priteči
par le temps qui court v sedanjih razmerah
le mois qui court tekoči mesec
faire courir un bruit širiti govorico
courir sa chance poskusiti srečo
courir les bals hoditi po plesih
courir le cachet dajati privatne lekcije
courir les champs potepati se
courir un danger izpostavljati se nevarnosti, biti v nevarnosti
courir les filles letati za dekleti, dvoriti jim
courir à sa fin iti h koncu, iztekati se
courir après la fortune, le succès gnati se za bogastvom, za uspehom
courir après une femme letati za žensko
courir le même lièvre (figuré) zasledovati isti cilj
courir après quelqu'un loviti koga
j'ai couru tous les magasins obletal sem vse trgovine
courir sur le marché (de quelqu'un) več ponuditi kot (kdo drug)
courir la mer križariti po morju
courir le monde potovati po svetu
courir le 100 mètres tekmovati v teku na 100 m
courir au nord jadrati, pluti proti severu
courir sur les pas, sur les brisées de quelqu'un komu v škodo, v zelnik hoditi
courir à sa perte, à sa ruine drveti v (svojo) pogubo
courir au plus pressé najprej najnujnejše opraviti
courir le risque de la vie tvegati življenje, biti v smrtni nevarnosti
courir les rues (figuré) ne biti nič nenavadnega; biti vsem (po)znan
un livre qui court les rues banalna knjiga
courir sur ses 60 ans bližati se svojim 60 letom
(populaire) courir sur le système, sur le haricot à quelqu'un nadlegovati koga
courir à toutes jambes, à perdre haleine, à fond de train, comme le vent, comme un lièvre, comme un dératé zelo hitro teči (ko veter, ko zajec ipd.)
courir après le temps nikoli ne imeti dovolj časa za izvršitev kakega dela
courir le cerf, le sanglier zasledovati, loviti jelena, merjasca
tu peux toujours courir (populaire) kar čakaj na to!

course² [kɔ:s]

1. prehodni glagol
gnati, loviti, zasledovati (zajce s psi)

2. neprehodni glagol
teči, curljati; bežati

dog² [dɔg] prehodni glagol
biti za petami, zasledovati
tehnično ujeti se v škripec

exsequor in exequor -quī -secūtus sum

I. do groba spremiti (spremljati), za pogrebom koga iti: uxorem Pl., funus Massur. Sabin. ap. Gell., qui labores morte finisset gravīs, hunc omni … laude et laetitia exsequi Ci. poet.

— II.

1. (sovražnika do konca) preganjati, zasledovati: vos, dii, testes facio me Tarquinium ferro ignique exsecuturum L.; occ. kaj (poseb. jur.) zasledovati, kaznovati, maščevati: rem tam atrocem, dolorem, deorum iura violata L., delicta Suet., omnia scire, non omnia exsequi T., iniurias hospitum accusationibus Plin. iun., crimen, iniurias Icti.; abs.: caesus est; exsequar Sen. ph. maščevati ga hočem.

2. pren.
a) zasledovati kaj = poganjati se za čim, prizadevati si za kaj, stremeti za čim, skušati kaj doseči: aspectum tuum Pl. hrepeneti po … , aeternitatem Ci., sua consilia, suam spem L.
b) occ. α) iskati svojo pravico, uveljaviti (uveljavljati) svojo pravico: ius suum armis C., formulam iuris exsequendi constituere L., exsequi litem, causam Icti. β) kaj (poizvedujoč) zasledovati, dognati, spraševati, raziskovati, izslediti: si vis veram rationem exsequi Ter., sciscitando aliquid exsequi L., quae cognosse in rem erat, summā omnia cum cura inquirendo exsequebatur L.; z odvisnim vprašanjem: quem locum ipse capturus esset, cogitando aut quaerendo exsequebatur L.; exsequi si quidem omnia humanus animus queat Plin. Od tod adj. pt. pr. exsequēns -entis raziskujoč, izsledujoč: memoriarum veterum exsequentissimus Gell. zelo marljiv raziskovalec. γ) kako stranko slediti, prijeti se je, držati se je: sectam meam exsecutae comites Cat.
c) izvršiti (izvrševati), izvesti (izvajati), opraviti (opravljati), storiti, dokončati: imperium Ter., Sil., rem astute Pl., cum aliquo sermonem Pl. spustiti se s kom v pogovor, orationem, mandata vestra, munus officii, omnia regis officia et munera, in exsequendis negotiis Ci., id non exsequi usque ad extremum Ci. ne dokončati, ne vztrajati v … , exsequi mandata, decreta, officia, negotium, quod idoneum videtur S., praecepta V., iussa V., Cu., hoc unum mihi exsequere V. stori mi, exsequi pompas V. slaviti = svečano obhajati, ministeria L., incepta L. nadaljevati, propositum Val. Max., occasio exsequendi sceleris Cu., exsequi non ducis magis quam militis munia Cu., accusationem T. končati, obsidiones T., mortem Pl., T. „smrt izvesti“ = smrt si zadati, usmrtiti se; abs.: fuisse eum … in exsequendo virum Vell.; z ut: mihi exsequi certa res est, ut abeam Pl. V pass. pomenu: exsecuto regis imperio Iust., sententiae exsequentur ali an … iudicis sententia exsequi possit Ulp. (Dig.).
č) „z besedami izvajati“ = (p)opisovati, pripovedovati, razvi(ja)ti, povedati, razložiti (razlagati): ea vix verbis exsequi posse Ci., protenus mellis dona exsequar V., exsequi laudes, viam consilii scelerati, subtiliter numerum L., multos ambitus fecerim, si quae variant auctores omnia exsequi velim L., haec exsecutus sum pluribus Ph., consilium diutius exsequi supervacuum est Cu., brassicae laudes longum est exsequi Plin., haec omnia copiosius, diligentius, verbosius exsequi Q., ea in libro primo Q., imagines et elogia universi generis Suet.; abs.: perge exsequi Pl., in exsequendo suas vires adhibere Q.; z odvisnim vprašanjem: exsequebatur, quae derivatio esset L., diligentissime est exsecutus, quid … soleret accidere Q., exsequendum reor, quae tua copia (fuerit) T.
d) kaj zlega (skupaj s kom) prebiti, presta(ja)ti, (pre)trpeti, česa zlega soudeležiti (soudeleževati) se: hanc aerumnam, sororis causā egestatem Pl., lucri causā probrum Pl. požreti, fatum Pompei unā Ci., cladem illam fugamque Ci.

filá -éz vt./vi.

1. presti

2. razpletati

3. zasledovati

gattonare v. tr., v. intr. (pres. gattono) priplaziti se (k divjačini), zasledovati (divjačino)

go behind neprehodni glagol
zasledovati, iskati, stikati; overoviti

go behind s.o.'s back varati koga

gòniti gȍnīm
I.
1. preganjati, zasledovati: goniti zeca, neprijatelja
2. izganjati: goniti zle duhove
3. gnati, poganjati: goniti stoku; goniti stroj, mašinu
4. priganjati: otac ga goni da uči; goni je noću da radi; nije mi ugodno hodati po toj vrućini, ali posao me goni
5. siliti, nagovarjati: čežnja za svojima gonila ga je da se vrati u zemlju
6. siliti, tiščati: dim od cigarete gonio je nepušače na kašalj; on oseti da ga goni na mokrenje
7. nesti: revolver daleko goni
8. dial. opravljati: goniti neki zanat
9. goniti vjetar kapom delati nekaj nesmiselnega; goniti lisicu, a istjerati vuka zasledujoč določen cilj priti do presenetljivega rezultata; tvrdoglavo goniti svoje trmasto goniti svojo; goniti šalu uganjati burko
II. goniti se
1. preganjati se, zasledovati se: poslije bitke neprijatelj se goni po bitki moramo sovražnika preganjati, zasledovati
2. prepirati se: naši cari zakon pogaziše, počeše se krvnički goniti
3. goniti se, pojati se: kad se mačke gone; krave se gone ili vode
4. pravdati se: goniti se po sudu; naši stari nisu se za svaku sitnicu gonili

hersein^*, her sein* hinter etwas zasledovati, preganjati; figurativ poditi se za, metati se za

hinterhersein^*, hinterher sein* zasledovati (koga); truditi se za (kaj); (aufpassen) paziti

hound² [háund] prehodni glagol
loviti s psi, zasledovati, goniti; ščuvati, hujskati pse (at na)
ščuvati koga (on k)

to hound s.o. preganjati koga
to hound out nagnati
to be hounded to the workhouse priti na beraško palico
to hound s.o. to death pognati koga v smrt

hunt² [hʌnt]

1. prehodni glagol
loviti, goniti, hajkati, zasledovati, pregnati; iskati divjad

2. neprehodni glagol
iti na lov, loviti
figurativno prizadevati si za kaj
tehnično nihati, oscilirati (stroj)

to hunt s.o. to death pognati koga v smrt
to hunt the hare (ali slipper, squirrel) igra "iskanje"
to hunt high and low iskati po vseh kotih, vse preiskati

incalzare

A) v. tr. (pres. incalzo)

1. zasledovati, biti za petami:
incalzare il nemico biti sovražniku za petami

2. priganjati, pritiskati:
il pericolo incalza nevarnost grozi

3. glasba pospešiti, pospeševati (tempo)

B) ➞ incalzarsi v. rifl. (pres. mi incalzo) naglo si slediti:
gli avvenimenti si incalzano dogodki si naglo sledijo

indagar [g/gu] raziskovati, preiskovati, zasledovati, vprašati po (za)

inseguire v. tr. (pres. inseguo)

1. zasledovati; teči, tekati za

2. pren. hrepeneti po, sanjati o:
inseguire sogni di gloria hrepeneti po slavi

īn-sequor -sequī -secūtus sum

1. (takoj, neposredno za kom) slediti, zasledovati ga, za petami biti komu,
a) (v prostoru) abs.: Val. Fl., proximus huic longo sed proximus intervallo insequitur Salius V., insequitur acies ornata L., verba insequentia Ci., vestigiis (abl.) insecutus T.; z acc.: agmen Cu., insecutae Orphea silvae H.; pesn.: insequitur fugientem lumine pinum O. sledi ji z očmi = gleda za njo.
b) časovno: nox insecuta est Ph., diei insequentis pars L. polovica naslednjega dne, anno insequente L., insequentibus consulibus L. v prihodnjem konzulatskem letu, tempus, dies, annus insequens L., Suet., Vell., Plin., Q., Hirt., nocte insequenti Hirt.; o dogodkih v času: slediti, nastopiti (nastopati): bellum Octavianum insecutum est Ci., insequitur clamorque virûm stridorque rudentum V., insequitur somnus Cu., te mea aetas insequitur V. jaz bom kmalu v ravni vrsti s teboj, kmalu bova vrstnika, mors eum insecuta est Ci., smrt ga je dohitela, casus insequitur V., languor i. Lucr., tanto periculo malum maius insequitur Ap., cineres atque ossa alicuius i. V., epistula Epicuri Stilbonem i. Sen. ph., postremam litteram detrahebant, nisi vocalis insequebatur Ci.; subst. n. pl. pt. pr.: ex prioribus geometria probat insequentia Q.

2. occ. (sovražno) komu slediti, zasledovati, preganjati, dreviti koga, dreviti se za kom, pritisniti (pritiskati) za kom: tu illum in foro gladio insecutus es Ci., sic insequar fugientem Ci., i. cedentem C.; poseb. kot voj. t. t.: pars cedere, alii insequi S., cupidius novissimum agmen insecuti (sunt) C., hostem i. S., L., Cu., hunc A. Hirtii exercitus insecutus est Ci.; pren. o različnem napadanju = napasti (napadati), pestiti, privi(ja)ti, pritisniti (pritiskati) na koga, potisniti (potiskati) koga, udela(va)ti koga: accusatorem urgebo atque insequar Ci., Antonii familiares insequebantur N., ut eos irato animo ac litteris insequebatur Ci., aliquem bello insequi V., vindicis ora … insequitur manibus O. (po)lotiti se, udariti po … , saxum morsibus O. gristi po … , aliquem clamore et minis Ci. s kričanjem in grožnjami, questibus Val. Fl.; metaf. (z besedami) preganjati = grajati, zasramovati, rogati se komu: vitae eius turpidinem non insequebantur Ci., amplissimum quemque … irridendo Ci., vitia orationis Q., dissimiles Plin. iun., saevis dictis Val. Fl.

3. metaf. (delo) nadaljevati, vztrajati, ostajati pri čem: pergam atque insequar longius Ci. (v svoji razpravi), non te insequor ut erudiam Ci. ni moj namen; pesn.: semine iacto protinus arva insequi V. vztrajno gojiti (obdelovati); z inf.: convellere vimen insequor V. poskusim tudi odtrgati.

īn-sistō -ere, īnstitī

I.

1. postaviti (postavljati) se na (ob) kaj, k čemu stopiti (stopati): Pl., Val. Max., per temonem procurrebant et in iugo insistebant C., insistebat in manu Cereris simulacrum Victoriae Ci. je stala podoba korakajoče Viktorije, in sinistrum pedem Q., margine ripae O., ille cingulus lunae, in quo qui insistunt (stojijo) Ci.; pren.: nos in tantā gloriā insistentes Ci. opirajoči se na … ; z dat.: ut proximi iacentibus insisterent C., ramis O., Sil., hastae Aur. opreti (opirati) se, villae, quae … margini insistunt Plin. iun. trdno stojijo, so sezidane na robu; pren.: vestigiis alicuius insistere Ci., L., Sen. rh. stopinje pobirati za kom, hoditi po stopinjah koga; s prolept. obj.: vestigia insistere plantis primis V. prve stopinje storiti, ubrati, prehoditi, shoditi (v pf.)

2. occ.
a) stopiti (stopati): Suet., neque ordines servare neque firmiter insistere poterant C. trdno stati, stališče zavzeti, dissolutis membris insistere nequibat T., digitis (abl.) i. O. postaviti se na prste = summis digitis i. Sen. rh.
b) stopiti (stopati) na (v) kaj, nastopiti (nastopati) pot, kreniti po poti; konkr.: sceleratum insistere limen V., iter Pl., vestigia certa viae Lucr.; metaf.: iter, quod insistis, approbo L., viamque insiste domandi V., aliquam rationem pugnae insistere C. držati se, quam insistam viam ali quā quaerere insistam viā Ter.; abs.: ne … prave insistas Ter. da ne kreneš po napačni poti.
c) biti komu za petami, pritiskati za kom, koga zasledovati, preganjati, pestiti ga: referentibus pedem L., dies noctesque hostibus L.; pren.: bellum insistit moenibus L., vis mali i. alicui Ci., nimium institerat viventi H. je bil pestil.

3. metaf. (kak posel) zavzeto (marljivo, prizadevno) opravljati, skrbno se baviti s čim, poprijeti (lotiti) se česa, siliti na kaj, ne odstopiti od česa; intr.: totus insistit in bellum Ci., in dolos Pl., ad spolia legenda L. ravnati se na … ; pass.: in exitium insistitur T. silijo na … ; z dat.: Plin. iun., Vell., acrius obsidioni Cu., rebus magnis Tib., spei L. vda(ja)ti se upanju, studiis Q.; trans.: Pl., i. negotium, munus Ci., rationem belli C. ravnati se po vojnem načrtu; occ. vztrajati pri čem, nadaljevati, še naprej delati kaj: ut primum fari potuit, sic institit ore V. je nadaljeval; z inf.: ceteros institit tueri N., eos vestigiis sequi institit L., institit Arpos oppugnare L. —

II.

1. ustaviti (ustavljati) se, obstati, postati (postojim), postajati, mirno stati, ne ganiti se: (planetarum) motus tum incitantur, tum retardantur, saepe etiam insistunt Ci., stellae insistunt (navidezno) Ci., insistentibus et irridentibus, qui … T.

2. metaf. (v govoru) prenehati, prekiniti (govor): quae cum dixisset paulumque institisset Ci. quid est cur claudere aut insistere orationem malint, quam cum sententia pariter excurrere? Ci., efficiendum est nobis, ne fluat oratio, ne vagetur, ne insistat interius Ci., insistentes clausulae Q.; occ. pomuditi se pri čem: profuit assidue vitiis insistere amicae O., si singulis insistere velim, progredi iste non possit Ci.

2. trdno osta(ja)ti pri čem, trdo vztrajati pri čem, ne odnehati od česa, ne odstopiti od česa: importune Ci., crudelitati T.; z inf.: sequi Ci., flagitare Cornutum, ut … Ci., orare dictatorem L.

3. sprenevedati se, dvomiti: in reliquis rebus Ci.

make after neprehodni glagol
arhaično zasledovati, goniti, loviti koga

nachjagen slediti (čemu), zasledovati (kaj), teči za; figurativ pehati se za