Franja

thorp(e) [ɵɔ:p] samostalnik
arhaično, zgodovina vas, vasica, zaselek (zlasti v krajevnih imenih)

vīcus -ī, m (iz *u̯oik̑os, indoev. kor. *u̯īk-; prim. skr. vēśáḥ hiša, viṭ, víś- hiša, bivališče, vēśāḥ sosed, veśman hiša, bivališče, umbr. vocu-com, acc. vuku, vuku-kum, lat. vīcīnus, lat. vīlla [iz *vīcsla], gr. οἶκος [iz Ƒοῖκος] hiša, οἰκία hiša, οἰκέω stanujem, οἴκαδε domov, sl. vas, lit. viẽšpat(i)s gospodar, let. wêsis, vìesis gost, got. weihs = stvnem. wich vas, nem. Weichbild obrobje, obmestje)

1. podeželski dvorec, podeželsko (vaško, kmečko) posestvo, kmetija, domačija, zunanje obzidje, ograda: ad me scribis te vicum vendituram Ci. ep., quid vici prosunt aut horrea? H.

2. sinekdoha vas, naselje, zaselek, selišče (starejše selo), trg: maritimus vicus L., exurere vicos Ci., oppida … , vicos … , reliqua privata aedificia incendunt C., iura dare per pagos vicosque T.

3. meton. mestni (pre)del, mestni okraj, mestna četrt, vrsta hiš, cesta, ulica: O., Petr., Iuv., Suet., Veg. idr., nullum in urbe vicum … esse dicebant in quo non Miloni conducta esset domus Ci., vicos plateasque inaedificat C., deferar in vicum vendentem tus et odores (= Velabrum) H., dimensis vicorum ordinibus et latis viarum spatiis T., vicus Cyprius, Tuscus, Iugarius, sceleratus L. (imena cest v Rimu; gl. ustrezne adj.), magistri vicorum L. ulični predstojniki.

vill [vil] samostalnik
zaselek, vasica
zgodovina kraj, občina

vīlla -ae, f (iz vīesla; prim. vīcus)

1. podeželska pristava, podeželski dvorec, podeželsko (selsko) posestvo, podeželska posest, zaselek, vila, starejše zaselje, (v)ladanje: Ca., Ter., H., Plin., Gell. idr., rustica pristava za kmetijsko rabo, in urbana krasen podeželski dvorec le za zabavo: Varr. ali urbana podeželski dvorec, v katerem biva gospod(ar), rustica pristava, v kateri prebivata vilicus, vinitor idr. sužnji delavci, in fructuaria pristava, kjer hranijo poljske pridelke: Col. idr., Verres hebet plenam domum (hišo v mestu), villas refertas Ci., domus in Palatio, villa in Tusculano Ci., villa magnifica Ci., quia frumenta aut in agris aut in villis sunt Ci., esse villam totius anni (celo leto prijetno bivališče) Sen. ph.; poseb. vīlla publica „mestni dvorec“, javno poslopje na Marsovem polju, v katerem so oblastniki opravljali cenitev imetja rimskih državljanov in vojaške nabore; tam so tudi nudili bivališče poslancem tujih narodov, ker ti niso smeli v mesto: Varr., L., Val. Max., Fl., Aur.; podoben dvorec je nameraval zgraditi tudi Cezar: Ci. ep.

2. = rus: Plin. iun.

3. vas, naselje, starejše selo: villae coloni Ap.

vocabolo m

1. jezik beseda, izraz, vokabel

2. knjižno (lastno) ime:
il vocabolo di un fiume ime reke

3. srednjeital. zaselek; kraj

Weiler, der, (-s, -) zaselek

záselak -ēlka, -eoka m, mn. zásēlci, -eoci, záselje s zaselek

ху́тір -тора ч., pristáva -e ž., zasélek -lka m.

casale m

1. kmečki zaselek

2. kmečka hiša (na samem)

écart [ekar] masculin razmak, odmik, umik; skok v stran; razlika; odmaknjen kraj ali zaselek; médecine (kostni) izpah; založene ali odložene karte; napaka, pomota, zabloda

à l'écart (v)stran, na stran, proč, daleč (de od)
écart en direction (militaire) razmak(nitev) po širini
écart de jeunesse mladostna zabloda
écart de(s) prix razlika v cenah
écart de régime pomota, pomanjkljivost v dieti
écarts de salaires razlike v plačah
écart de température razlika v temperaturi
(sport) grand écart razkreka, »špaga«
faire un écart skočiti v stran (konj)
mettre, se mettre, prendre à l'écart na stran položiti, stopiti, vzeti
se tenir à l'écart ob strani stati, držati se proč, ne se mešati v
vivre à l'écart živeti v odmaknjenosti, v osamljenosti

oddáljen éloigné, lointain, distant, reculé, écarté

mesti sta medsebojno oddaljeni les deux villes sont éloignées (ali distantes) l'une de l'autre
oddaljene dežele pays lointains (ali éloignés)
oddaljeno obdobje une époque lointaine (ali reculée)
oddaljeni zaselek un hameau écarté

odróčen à l'écart, écarté, éloigné, isolé, retiré, perdu

odročen zaselek hameau moški spol écarté (ali éloigné, isolé)
živeti v odročni vasi habiter un village retiré (ali écarté, isolé, perdu)

osámljen seul, esseulé, solitaire; isolé, à l'écart, écarté, reclus, retiré

živeti osamljen vivre seul (ali retiré, reclus, à l'écart), mener une vie retirée, vivre loin du monde
čutiti se osamljenega se sentir seul
osamljen zaselek hameau moški spol écarté (ali retiré, solitaire)

rūgōsus 3 (rūga) nagúban, zgúban, zgubánčen, nagrbančen, poln gub, gúbast, gubàt, grbánčast, zgŕban, zgrbánčen, vraskav, grbav, vrapnav, vrapnast: Cels., Col. idr., rugosae genae O., senecta Tib., senectus Hier., senilia et rugosa membra Val. Max., spadones H., rugosior stolā frons Mart., sanna Pers. mrdanje z nosom, cortex O., rugosus frigore pagus H. vasica, zaselek.

solitaire [sɔlifɛr] adjectif samoten; nedružaben, odljuden; samotarski; puščavniški; (kraj) zakoten, odmaknjen; masculin samotar; puščavnik, solitêr; odljudnež; en sam velik drag kamen (npr. diamant v prstanu); zoologie merjasec samotar (nad pet let star)

hameau masculin solitaire odmaknjen, zakoten zaselek, vasica
plaisir masculin solitaire onaniranje
ver masculin solitaire trakulja
vie féminin solitaire samotarsko življenje