Franja

ēversor -ōris, m (ēvertere) podiralec, rušilec, pogubitelj, uničevalec: regnorum Priami V., Carthaginis et Numantiae Q., Asiae Stat.; pren.
a) eversor huius imperii, civitatis Ci., iuris humani Plin.
b) jur. zapravljivec, potratnež: Aug., pecuniae Cod. Th.

free-liver [frí:livə] samostalnik
zapravljivec; razuzdanec

gaspilleur, euse [-jœr, öz] adjectif zapravljiv, potraten; masculin, féminin zapravljivec, -vka, potratnež, -nica

il est très gaspilleur on je zelo zapravljiv

gastador potraten, zapravljiv; gastador moški spol zapravljivec, uničevalec; vojska pionir, saper; kaznjenec

glūttō (glūtō) -ōnis, m (glūt(t)īre) požrešnež, zapravljivec: ISID., P. F.

gumia -ae, m, f (izpos. iz umbr. gomia = lat. gravidus ter sor. z gr. γέμω, γόμος in lat. gemō, gl. gemō) pravzaprav „debelotrebušnik“, od tod sladkosnednež, požeruh, zapravljivec: LUC. AP. CI., AP.

gurges -itis, m (prim. skr. giráti požira, gárgara-ḥ žrelo, brezno, krnica, gr. γέργερος grlo, sapnik, γαργαρίζω grgram, βάραϑρον brezno, prepad, žrelo, βορά [kar se požira] = hrana, jed, lat. gurguliō¹, vorāre, vorāgō)

1. vrtinec, tolmun, krnica, jarin: altus, turbidus V., qui gurges aut quae flumina ... ignara belli? H., gurges, curvos sinuatus in arcus O.

2. sinekdoha: deroči tok, deroči val: Rheni fossa gurgitibus redundans CI., ubi pedes instabilis ac vix vado fidens ..., eques ... equo vel per medios gurgites stabili ... rem gereret L.; pesn. globoka voda, globočina v vodi, reka, jezero, morje: e gurgite ponti CI. POET., rari nantes in gurgite vasto V., summoque hausit de gurgite lymphas V. s površine globokega vodovja, g. Carpathius V., Hiberus V. Zahodno morje, Lethaeus CAT., LACT., Euboicus (= Euripus) O., caeruleus O., ricessūs gurgitis O. globoki zalivi, cum steterint in gurgite montes VAL. FL., amnium ... multo gurgitis tractu fluentium Q., captus flumineo ... de gurgite piscis MART., g. Atlanteus, Tusci gurgites STAT., g. Oceani AMM.

3. metaf. požirajoče brezno, žrelo, ponòr, prepad, glob(oč)ina: tecto gurgite lapsus O., g. Stygius O. (zaničlj.) kaluža; od tod: in profundissimum libidinum suarum gurgitem divitias suas profundere CI. žrelo, qui ... immensa aliqua vorago est et gurges vitiorum turpitudinumque omnium CI., g. turpitudinis VAL. MAX., pecuniam prandiorum gurgitibus proluere GELL. s pijančevanjem zapravljati.

4. meton.
a) požrešnost, požrtnost: vitium gurgitis aetas hominibus auget CI.
b) požeruh, požrešnež, goltan, razsipnež, zapravljivec: gurges et vorago patrimonii CI. ki si dediščino zapil in zažrl; abs.: quem gurgitem (pijanec)! quam voraginem (požrešnež)! CI., ille gurges exstruit villam CI., ille gurges atque helluo CI., Apicius ... nepotum omnium altissimus gurges PLIN. največji uživač, največji sladkoživec. Kot rim. priimek Gurges -itis, m Gúrgit = „Golt(an)“, „Goltnež“, „Goltavec“, npr.: C. Volcatius Gurges senator PLIN., Gurges Fabius IUV.

harabàtija m (t. harabati, ar.) zapravljivec, pijanec

hàrčlija m zapravljivec

hēlluō (hēluō, ēlluō) -ōnis, m (hēl(l)uārī, ēl(l)uārī) požrešnež, razkošnež, razuzdanec, razvratnež, zapravljivec: Ter., Ci., Gell.

kàlāš -áša m (t. kalleš, perz.)
1. postopač, ponočnjak
2. razsipnik, zapravljivec
3. izgubljenec
4. slepar, goljuf

mange-tout [mɑ̃žtu] masculin, invariable

1. stročji fižol, grah

2. zapravljivec

pois masculin, haricots masculin pluriel mange-tout stročji grah, fižol

mangeur, euse [mɑ̃žœr, öz] masculin, féminin jedec; zapravljivec, -vka

gros, grand mangeur hud jedec
petit mangeur slab jedec
mangeur de crucifix, de saints pobožnjakar, tercijalec, svetohlinec
mangeur d'hommes ljudožerec
mangeur de gens oseba, ki grdó ravna s podrejenimi, figuré pesjan, pes
mangeurs de grenouilles vzdevek, ki ga tujci dajejo Francozom
mangeur de kilomètres požiralec kilometrov

nepōs¹ -ōtis, m (indoev. kor. *nepot- vnuk, potomec, (sekundarno) nečak; novejše etimologije povezujejo to besedo z lat. potis [ne-pōs (*ne- ne in *pot- moč) torej = „nemočen“, „nesamosvoj“, „nedoleten“]; prim. skr. nápāt vnuk, potomec, naptī́- vnukinja, potomka, gr. ἀ-νεψιός nečak, bratranec, ἀ-νεψιά nečakinja, sestrična, lat. neptis, sl. nečak, hr. nȅćāk, starejše lit. nepotis, nepuotis vnuk, nečak, stvnem. nevo vnuk, sorodnik, nift vnukinja, nem. Neffe, Nichte, ang. nephew)

I.

1. vnuk: Neptuni, Veneris Pl., Masinissae S., Atlantis (= Mercurius) H., Nerēius (= Achilles) H., nep. invisus (= Romulus) H., nep. pausillus Afr. fr. ali parvulus Cu. vnuček, crudelis Castor, ne dicam sceleratum et impium, qui nepos avum in capitis discrimen adduxerit Ci., Metellum enim multi filii filiae, nepotes neptes in rogum imposuerunt Ci., ne parricidio macularent partus suos, nepotum (vnukov) illi, hi liberûm progeniem L., ex filia nepos Ci., Eutr., Dig., ex filio nepos Gell., Dig., nep. ex fratris filio G., sororis nep. L. epit., Vell., Crispum … C. Sallustius … sororis nepotem in nomen adscivit T., sororum nepotes Suet.

2. f vnukinja: Ilia dia nepos quas aerumnas tetulisti: Enn. —

II. metaf.

1. tui nepōs vnuk v petem kolenu, prapravnuk: Ci. fr.

2. pesn. (pozni) potomec: venturos tollemus in astra nepotes V., in nepotum perniciem H., lexque eadem poenae, ne sis secura futuri, dicta tuo generi serisque nepotibus esto! O., Remi nepotes Cat., apud seras gentes populosque nepotum Lucan.

3. (o živalih) zarod: Col.

4. (pri trtah) stranska mladika, stranski poganjek, trtni podočnjak: Col.

5. poklas. bratranec, sestrič, nečak: Eutr., Hier. —

III. meton. potratnež, razsipnež, razkošnež, zapravljivec, požrtnež, požrešnež, uživač (naspr. patruus = strog sodnik nravstvenosti; gl. patruus): quis ganeo? quis nepos? quis adulter? Ci., non minus in populi Romani patrimonio nepos quam in suo Ci., haud paravero quod aut avarus ut Chremes terra premam, discinctus aut perdam ut nepos H., pater ardens saevit, quod meretrice nepos insanus amica filius uxorem grandi cum dote recuset H., scire volam, quantum simplex hilarisque nepoti discrepet H., ut ventres lamna candente nepotum diceret urendos H., nepos modo tertiam progeniem hominum, modo luxuriosum significat Prob.

Prasser, der, zapravljivec, potratnež

prodigal² [prɔ́digəl] samostalnik
zapravljivec, -vka

prōflīgātor -ōris, m (prōflīgāre) uničevalec, ugonobitelj, zapravljivec, razsipnež, razsipnik: habebaturque non ganeo et profligator, ut plerique sua haurientium, sed erudito luxu T.

profūsor -ōris, m (profundere) zapravljivec, razsipnik, razsipnež: Tert.

ràspikuća m, ž slabš. zapravljivec, zapravljivka

ràstrošnīk m zapravljivec, potratnež