Franja

koledar samostalnik
1. (o merjenju časa) ▸ naptárFrancoski kralj v svoji deželi določil spremembo koledarja, s čimer je bil začetek leta prestavljen na 1. januar. ▸ A francia király megváltoztatta az országában használt naptárt, ezért január 1. lett az év kezdőnapja.Pri starih ljudstvih se je astronomija razvila kot znanost, ki je ljudem pomagala računati čas in izdelati koledar. ▸ Az ősi népeknél a csillagászat olyan tudományként fejlődött ki, amely segített az embereknek az idő mérésében és a naptárkészítésben.Povezane iztočnice: astronomski koledar, lunin koledar, kitajski koledar, judovski koledar, islamski koledar, muslimanski koledar, julijanski koledar, gregorijanski koledar

2. (publikacija) ▸ naptárIzdelavo koledarjev omogočajo tudi boljši izdelovalci fotografij. ▸ Naptárkészítésre a jobb fényképészeknél is van lehetőség.Vzemite v roke svinčnik in si ta datum označite na koledarju. ▸ Vegyetek a kezetekbe egy ceruzát és jelöljétek meg ezt a napot a naptárban.Spomnite se svoje preteklosti, kot da je zapisana na koledarju, ki visi na steni in ki ga vsak dan pogledate. ▸ Úgy emlékezzetek a múltatokra, mintha a falon lógó naptárban szerepelne, amire minden nap rápillantotok.
Povezane iztočnice: stenski koledar, namizni koledar, adventni koledar

3. (računalniška aplikacija) ▸ naptárPoleg običajnih Microsoftovih programov ima Casio priložena še dva programa za vodenje koledarja in imenika kontaktov. ▸ A szokásos Microsoft-programok mellett a Casio két másik naptárkezelő, illetve címjegyzékkezelő programot is tartalmaz.Spletišče omogoča tudi izdelavo koledarja za poljuben mesec v navedenem obdobju. ▸ A weboldal azt is lehetővé teszi, hogy naptárt hozzon létre az adott időszak bármely hónapjára.Uporabniki lahko dodajajo in spreminjajo podatke v koledarju, imeniku in seznamu opravil, mogoče pa je tudi ustvariti krajše zapiske. ▸ A felhasználók hozzáadhatnak és módosíthatnak információkat a naptárban, a címjegyzékben és a teendők listájában, valamint rövidebb jegyzeteket készíthetnek.

4. (razpored dejavnosti) ▸ naptárVodstvo košarkarske Lige NLB je zaradi sprememb koledarja Evrolige skrčilo število tekem. ▸ Az NLB kosárlabdaliga vezetősége az Euroliga naptárának megváltozása miatt csökkentette a mérkőzések számát.Potrebno je izdelati koledar dirk in določiti dirke, na katerih sodelujejo konji slovenskega porekla. ▸ El kell készíteni a versenynaptárt és kiválasztani azokat a futamokat, amelyeken szlovéniai származású lovak versenyeznek.Sodišče v Cincinnatiju naj bi božič čim prej črtalo s koledarja državnih praznikov. ▸ A cincinnati bíróság állítólag a karácsonyt minél előbb törölni szeretné az állami ünnepek naptárából.

kred|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Kreide, die Schreibkreide; -kreide (krojaška Schneiderkreide, litografska Fettkreide, Lithokreide, obeleževalna Signierkreide, plavljena Schlämmkreide)
risba s kredo die Kreidezeichnung
rdeča kreda der Rötel
risba z rdečo kredo die Rötelzeichnung
poudarjanje z rdečo kredo die Höhung
bel kot kreda kalkweiß, kreideweiß, kreidebleich
tehnika dodajati kredo čemu (etwas) kreiden
namazati s kredo kreiden
figurativno biti v kredi in der Kreide sein (bei)
biti globoko v kredi tief in der Kreide sein
kupovati na kredo aufschreiben lassen, ankreiden lassen
živeti na kredo auf Kreide leben
zapisati s črno kredo v dimnik in den Schornstein schreiben

natipkati glagol
(zapisati) ▸ gépel

navzóč navzóčen present

povsod navzóč, navzóčen ubiquitous
med navzóč, navzóčenimi among those present
biti navzóč, navzóčen pri to be present at, to attend, to be in attendance at
nisem bil navzóč, navzóčen pri seji I was not present at (ali I did not attend) the meeting
človek ne more biti povsod navzóč, navzóčen one cannot be everywhere at the same time
vsi navzóč, navzóčeni so to videli all those present saw it
zapisati, zabeležiti imena navzóč, navzóčenih to take down the names of those present
seznam navzóč, navzóčenih attendance list, attendance sheet
ugotoviti število navzóč, navzóčenih to report the attendance, (pogovorno) to count noses, to count the house
navzóč, navzóčeni so izvzeti present company excepted

notesnik samostalnik
1. računalništvo (prenosni računalnik) ▸ notebook
2. (beležnica) ▸ noteszKljub modernim komunikacijskim orodjem si še vedno rada zapisuje v notesnik. ▸ A modern kommunikációs eszközök ellenére még mindig szívesen jegyzetelek a noteszbe.

notira|ti (-m) (zapisati) vormerken; glasba notieren

papir¹ moški spol (-ja …) das Papier, -papier (asfaltni Asphaltpapier, bambusov Bambuspapier, barvast Buntpapier, biblijski Dünndruckpapier, brusni Glaspapier, Schleifpapier, cigaretni Zigarettenpapier, časopisni Zeitungspapier, črtan Linienpapier, darilni ovojni Geschenkeinwickelpapier, dekoracijski Dekorationspapier, filtrirni Filtrierpapier, Filterpapier, Seihpapier, fini Feinpapier, fotografski Fotopapier, gofriran Prägepapier, indigov Indigopapier, industrijski Industriepapier, izolirni Isolierpapier, japonski Japanpapier, karbonski Karbonpapier, Durchschlagpapier, kartografski Landkartenpapier, katraniziran Teerpapier, konceptni Konzeptpapier, konopneni Hanfpapier, koordinatni Koordinatenpapier, kopirni Kopierpapier, kredni Kreidepapier, krep [Kreppapier] Krepppapier, lakmusov Lackmuspapier, lanen Leinenpapier, lepilni Klebpapier, logaritemski Logarithmenpapier, marmoriran Marmorpapier, metalizirani Metallpapier, milimetrski Millimeterpapier, naoljen Ölpapier, notni Notenschreibpapier, ofsetni Offsetpapier, okrasni Geschenkpapier, ovojni Einschlagpapier, Einpackpapier, Packpapier, Verpackungspapier, Umschlagpapier, Einwickelpapier, prerisovalni Pauspapier, pergamentni Pergamentpapier, pisarniški Büroschreibpapier, pisemski Briefpapier, pisemski z glavo Geschäftspapier, povoščen Wachspapier, razvijalni Entwicklungspapier, reagenčni Indikatorpapier, Reagenzpapier, rižev Reispapier, ročno izdelan Büttenpapier, rotacijski Rotationspapier, satasti Wabenpapier, satiniran Satinpapier, sljudni Glimmerpapier, smirkov Schmirgelpapier, Sandpapier, star Altpapier, strojepisni Schreibmaschinenpapier, surovi Rohpapier, svileni Seidenpapier, toaletni Klosettpapier, Klopapier, Toilettenpapier, transparentni Transparentpapier, usnjati Lederpapier, spojni Vorsatzpapier, visokosijajni Hochglanzpapier, za beležke Schmierpapier, za letalska pisma Luftpostpapier, za matrice Matrizenpapier, za meso Fleischeinwickelpapier, za peko Backpapier, za tisk Druckpapier, za umetniški tisk Kunstdruckpapier, za vreče Sackpapier, za zračne filtre Luftfilterpapier, z bruševino Holzschliffpapier, s poslovno glavo Geschäftspapier, z visokim sijajem Glanzpapier)
odpadni papir die Makulatur, das Altpapier
… papirja Papier-
(debelina die Papierstärke, izdelava die Papierherstellung, košček der Papierfetzen, der Papierschnitzel, list das Papierblatt, pola der Papierbogen, predelava die Papierverarbeitung, teža das Papiergewicht, vlaganje Papiereingabe, vrsta die Papiersorte)
figurativno papir vse prenese Papier ist geduldig
iz papirja aus Papier, Papier-
(ladjica das Papierschiffchen, avionček die Papierschwalbe)
na papir aufs Papier
vreči na papir (na hitro zapisati) aufs Papier werfen, hinwerfen
spraviti na papir zu Papier bringen
na papirju auf dem Papier (tudi figurativno)
blokada na papirju die Papierblockade
za papir für das Papier, Papier-
(koš der Papierkorb, les das Papierholz, nož das Papiermesser, škarje die Papierschere)
tanek kot papir figurativno papierdünn

prisôten (-tna -o)

A) adj. presente:
na pogovorih so bili prisotni predstavniki sprtih strani ai colloqui erano presenti i rappresentanti delle parti contrapposte
publ. v pogovorih je bila ta misel pogosto prisotna nelle trattative quest'idea fu ripetutamente discussa

B) prisôtni (-a -o) m, f, n il, la presente:
zapisati število prisotnih annotare il numero dei presenti

publikacija samostalnik
1. (objavljeno besedilo) ▸ kiadvány, publikáció Publikacija je natisnjena v nakladi 5.000 izvodov. ▸ 5.000 példányban kinyomtatott publikáció.

2. (objava besedila) ▸ publikáció, publikálás, megjelentetésMinistrstvo tudi finančno podpira publikacijo številnih didaktičnih gradiv. ▸ A minisztérium pénzügyileg is támogatja számos módszertani anyag publikálását.Rowlingova bo namreč pričala na sodišču, da bi preprečila publikacijo neuradne enciklopedije. ▸ Rowling ugyanis majd bíróság előtt tanúskodik, hogy megakadályozza a nem hivatalos enciklopédia megjelentetését.

račún cálculo m ; (blagovni) factura f ; (hotelski, v restavraciji) cuenta f

na račun a cuenta
na račun koga por cuenta de alg
na tuj račun por cuenta ajena
neplačan račun cuenta pendiente
pretirano visok račun cuenta abusiva
skupen račun cuenta común
okrogel račun cuenta redonda
neporavnani računi cuentas atrasadas
imetnik tekočega računa cuentacorrentista m
tekoči račun cuenta corriente
odprt račun cuenta abierta
predložitev računa presentación f de una factura
dajanje, polaganje računov rendición f de cuentas
zaključek računa cierre m (ali balance m ali saldo m) de una cuenta
pregled, revizija računov revisión f de cuentas
na Vaš račun in riziko por su cuenta y riesgo
račun je v redu la cuenta está bien
dajati račun(e) rendir cuenta(s)
z njim imam še račun (z njim bova še orala) tenemos que echar un párrafo (ali un parrafito) aparte
izstaviti račun hacer una cuenta, extender una factura
kvitirati račun firmar el recibí
obremeniti, zapisati na račun koga poner (ali cargar) en la cuenta de alg
to gre na moj račun eso corre de (ali por) mi cuenta
plačati (poravnati) račun pagar (saldar) una cuenta
pregledati račun revisar una cuenta
prekrižati komu račune desbaratar (echar a rodar) los planes de alg
prevzeti na svoj račun tomar por su cuenta
priti na svoj račun hallar su cuenta en (a/c); ver satisfechos sus deseos
zmotiti se v računih equivocarse en sus cálculos; no salirle a alg la cuenta
živeti na račun koga drugega vivir a cuenta de otro
točni računi ohranijo dobre prijatelje cuentas claras honran caras; las cuentas claras hacen buenos amigos
delati račun brez krčmarja hacer la cuenta sin la huéspeda; no contar con la huéspeda

števílo (-a) n

1. numero, cifra:
zapisati število z besedo, s številko scrivere il numero con la parola, con la cifra
nizko, visoko število numero alto, basso; cifra alta, bassa
okroglo število numero tondo
magično število numero magico
lingv. slovnično število numero grammaticale

2. (količina, izražena s številko) numero:
število naročnikov se je povečalo il numero degli abbonati è aumentato
ugotoviti število preživelih accertare il numero dei sopravissuti
nepregledno število gledalcev un numero grandissimo, una massa di spettatori
bilo jih je brez števila erano una moltitudine
število mrtvorojenih otrok natimortalità
število obiskovalcev frequenza
število točk punteggio
biti zraven za število far numero

3. mat.
deliti, množiti, odštevati, seštevati števila dividere, moltiplicare, sottrarre, sommare numeri
teorija števil teoria dei numeri
algebraično število numero algebrico
celo, decimalno število numero intero, decimale
enomestno, dvomestno število numero di una, di due cifre
imaginarno število numero immaginario
iracionalno, racionalno število numero irrazionale, razionale
kompleksno število numero complesso
Ludolfovo število pi (π)
naravno, relativno število numero naturale, relativo
negativno, pozitivno število numero negativo, positivo
periodično število numero periodico

4. kem.
atomsko število numero atomico
fiz. kvantno število numero quantico
Machovo število numero di Mach
masno število numero di massa
teh. oktansko število numero di ottani

trdno [ó] fest
držati/imeti trdno v rokah fest im Griff haben
trdno odločen fest entschlossen
trdno sedeti v sedlu sich fest im Sattel halten/fest im Sattel sitzen
trdno zvit straff
trdno zapisati festschreiben

uho¹ [ó] srednji spol (ušésa …)

1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

2. figurativno uho:
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
povedati na uho ins Ohr sagen
ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
imeti v ušesu im Ohr haben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

3. figurativno ušesa:
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
napeti ušesa die Ohren spitzen
napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
našpičiti ušesa lange Ohren machen
nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
parati ušesa gellen
zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

do ušes bis über die Ohren
biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
zardeti do ušes rote Ohren bekommen
na ušesa:
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
vleči na ušesa lange Ohren haben
na ušesih:
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

okrog ušes um die Ohren
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

v ušesih in den Ohren, im Ohr
zveneti v ušesih in den Ohren schallen
imeti v ušesih im Ohr haben

z ušesi mit den Ohren
naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
z zašiljenimi ušesi spitzohrig

prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
užitek za ušesa der Ohrenschmaus

za ušesi hinter den Ohren
biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)

urádno adv. ufficialmente, d'ufficio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
uradno dovoliti, prepovedati permettere, proibire ufficialmente
teh. uradno pregledati collaudare
uradno prepovedati interdire
jur. uradno sprejeti dokazno gradivo assumere i mezzi di prova
uradno še neimenovan (za neko funkcijo) nomina in pectore
uradno zapisati protocollare

vet|er [é] moški spol (-ra; -rovi) der Wind (južni Südwind, severni Nordwind, severovzhodni Nordostwind, severozahodni Nordwestwind, astronomija Sončev Sonnenwind, Solarwind, jesenski Herbstwind, nočni Nachtwind, letalstvo, pomorstvo bočni Seitenwind, hrbtni Rückenwind, kopni Landwind, nasprotni Gegenwind, katabatni/padajoči Fallwind, pobočni Hangwind, pritalni Bodenwind, viharni Sturmwind, višinski Höhenwind, vrtinčast Wirbelwind, vzponski Aufwind, za jadranje Segelwind, z morja Seewind), Windverhältnisse množina, Windbewegungen množina
svež veter neuer/frischer Wind
ugoden veter pomorstvo raumer Wind
mlin na veter die Windmühle
hiter kot veter schnell wie der Wind, windschnell
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
govoriti v veter in die Luft reden, in den Wind reden
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben
piha nov veter figurativno hier weht jetzt ein neuer/anderer Wind
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
zapisati v veter in den Rauch schreiben
… vetra Wind-
(pritisk die Windlast, hitrost die Windgeschwindigkeit, moč/jakost die Windstärke, smer die Windrichtung)
sunek vetra böiger Wind, der Windstoß, die Windbö
močan sunek vetra die Bö, Böe, Sturmbö, navzdolnik: Fallbö, Fallböe
vrtinec vetra die Wettersäule
zaščiten pred vetrom windgeschützt
pomorstvo jadrati z vetrom vor dem Wind segeln
obračati z vetrom halsen
obrat z vetrom die Halse
s premčevim vetrom am Wind
z nasprotnim vetrom beim Wind
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
obračati plašč po vetru sein Mäntelchen in den Wind hängen, den Mantel nach dem Wind drehen
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht

zapis|ovati (-ujem) zapisati (laufend, immer wieder) ➞ → zapisati; Aufzeichnungen machen, schreiben, (delati si zapiske) nachschreiben, mitschreiben

zapisováti (-újem) imperf. glej zapisati | zapisovati

zgodovína history; historical science

literarna zgodovína literary history, history of literature
svetovna zgodovína world history
zgodovína umetnosti history of art
zgodovína starega (srednjega, novega) veka ancient (mediaeval oziroma medieval, modern) history
priti v zgodovíno to become (ali to make) history
sodobna zgodovína contemporary history
vse je to že zgodovína (figurativno) that is all history now
zapisati v zgodovíno to historicize