Franja

cōnscrīptiō -ōnis, f (cōnscrībere)

1. spisovanje, spisava, spisanje: librorum Aug., libelli Sid., annalium Arn., c. de superis talis Arn.; v pl.: falsae conscriptiones quaestionum Ci. popačenost preiskovalnih zapisnikov, omnium generum sensus conscriptionibus memoriae tradere Vitr. s skrbnimi zabeležbami.

2. met. spis, zapis, zapisek, spomenica: eosque non plus tres in una conscriptione oportere esse Vitr., c. coniugii Vulg. ženitvena pogodba; v pl.: architecturae conscriptiones Vitr., rerum gestarum ali samo rerum conscriptiones Arn., c. indecorae Arn.; occ. zapis o vojaškem naboru: Iulianus ap. Cass.

Datensatz, der, zapis, založek

dēscrīptiō in dīscrīptiō -ōnis, f

I. (dēscrībere, dīscrībere)

1. naris, obris, oris, načrt: c. caeli Ci., aedificandi Ci. gradbeni načrt, numeris aut descriptionibus aliquid explicare Ci. z geometrijskimi liki, descriptio orbis terrarum Vitr. zemljevid, ventorum Vitr. vetrovnica, d. quadrata Vitr. narisan kvadrat, descriptiones volutarum Vitr. narisi.

2. prepis: descriptio imagoque tabularum Ci. natančni prepis.

3. popis, zapis: servorum omnium Ci.

4. pren. opis, označitev: sphaerae Ci., regionum Ci., convivii luxuriosi Q., descriptiones locorum Plin. iun.; occ. pojmovna določitev, razlaga, opredelitev: officii Ci., nominis brevis et aperta d. Ci.

— II. večinoma v pisavi dīscrīptiō

1. razporeditev, razredba, uredba, razpored(ba): discr. populi, civitatis, magistratuum, urbis, aedificiorum Ci., regionum (izvršena od avgura) Ci., mei sunt ordines, mea discriptio Ci., discriptiones temporum Ci., legionum et auxiliorum Suet.

2. occ. (po)razdelitev: discr. privatarum possessionum Ci., caedis atque incendiorum Ci., iuris aequa discr. ali discr. aequabilis sumptūs Ci., in discriptione expetendarum fugiendarumque rerum Ci.

Eintragung, die, (-, -en) vpis; registracija; zapis; Eintragungen pl , zapiski

esposto

A) agg.

1. izpostavljen, razstavljen

2. obrnjen:
esposto a levante obrnjen proti vzhodu

B) m

1. najdenček

2. izjava, zapis, prošnja; spomenica:
scrivere un esposto napisati izjavo

înregistráre -ări f

1. zapis, vpis, zaznamek, registracija

2. posnetek

3. snemanje

însemnáre -ări f zapis, beležka, opomba

legát m
(lat. legatum) legat, zapis: zapustiti legat kulturni ustanovi

libellus -ī, m (demin. liber)

I. lubje, ki so ga uporabljali za pisalne table: levis in aridulo malvae descripta libello Cinna ap. Isid. —

II.

1. knjiga, knjižica, spis(ek), (literarno) delo (delce): scripsi etiam illud quodam in libello Ci., libellos de contemnenda gloria scribunt Ci., libellis eum palaestraeque operam dare L., Cicero in ioculari quodam libello Q.; v pesnitvah: meo citus haec subscribe libello H., comīs garrire libellos H. lične veseloigre (komedije), quoi dono lepidum novum libellum … ? Cat.; meton. v pl. knjigarn(ic)a: quaesivimus … te in circo, te in omnibus libellis Cat., libelli, campus, porticus, … haec essent loca semper Mart.

2. meton. po vsebini spisa
a) zapis(ek), zaznamba, zaznamek, zabeležba, (za)beležka, beležnica, zapisnica, zapiski, seznam, zvezek, dnevnik: l. mandatorum Ci., libelli nominum vestrorum huius in manibus erant Ci., nisi forte, si quid memoriae causa rettulit in libellum (v beležnico), id numerabitur in actis Ci., an in … libellis … acta Caesaris firma erunt? Ci., pessimae vero consuetudinis, libellis esse contentum, quos … Q., ex libello respondere Plin. iun.
b) pritožna vloga, tožbni spis, (ob)tožba, pritožba, ovadba, prijava: componunt ipsae per se formantque libellos Iuv., libellum alicui dare (pri kom podati) Fl., libelli coniurationem nuntiantes dati Vell., in scrinio eius datus a Caro de me libellus inventus est Plin. iun., recitavit libellum disertum et gravem Plin. iun., rationem tradit, qua huius modi libelli formandi sunt Dig.
c) pismena prošnja, peticija; spomenica: commotus Atticus libellum composuit Ci. ep., supplicibus dominum lassare libellis Mart., libellos signare Suet. ali subnodare Plin. prošnje podpis(ov)ati = odgovoriti (odgovarjati) na prošnje, rešiti (reševati) jih, a libellis (sc. homo) Suet. = libellensis; non illi in libellis laudationem decretam miserunt Ci., epistulae … , quas primus videtur ad paginam et formam memorialis libelli convertisse Suet.
d) spored, program, pismeno povabilo h kaki slavnosti, predavanju idr.: gladiatorum libelli Ci. sporedi gladiatorskih iger, subsellia conducit et libellos dispergit T. razpošilja sporede predavanja.
e) javno naznanilo, razglasitev, razglas, nabit (razobešen) oglas, naznanilo, objava, obvestilo, lepak, plakat: edebat per libellos circum tribum missos scriptura brevi: Caesar dictator illi tribui Suet.; poseb. deicere libellos sneti oglase, nabite na posestvih zadolžencev, na katerih je pisalo, da so posestva zasežena in na prodaj = zasego posestev preklic(ev)ati: libellos Sex. Alfenus, procurator P. Quinti, … deicit Ci., suspensis amici bonis libellum deicio Sen. ph.
f) pismo, pisanje, dopis: libellum ipsius habeo, in quo est … Ci., ut ex libellis eius animadverti Brutus in Ci. ep., libellum (libellos) dare (napisati, izdati, od sebe dati) Aug., libellum repudii dare Aug., Vulg. razporočno (razvezno, ločitveno) pismo.
g) sramotilni spis, pamflet, paskvil, zabavljica: primus Augustus cognitionem de famosis libellis specie legis eius tractavit T., sparsos de se in curia famosos libellos non expavit Suet., libellos aut carmina ad infamiam alicuius sub alieno nomine edere Suet.
h) pismeno potrdilo, potrdilnica, poverilnica, izkazilo, izkaznica, spričevalo: significent id libello manu suā subscripto Paul. (Dig.).

Memo, das, (-s, -s) memorandum; zapis

Niederlegung, die, položitev; der Arbeit: ustavitev; (Niederschrift) zapis

Niederschrift, die, zapis, zapisek; (Sitzungsniederschrift) zapisnik

Notiz, die, (-, -en) notica, zapisek, zapis, beležka; zaznamek; Notizen machen zapisovati/beležiti si; Notiz nehmen von opaziti (kaj, koga), posvečati pozornost (čemu, komu); keine Notiz nehmen von ne zmeniti se za kaj/koga, ne reagirati na

numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

I.

1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

II.

1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.

pāgina -ae, f (iz kor. *pag-; prim. pax, pangere, pacisci)

1. podolgovat kos iz ličja ali stržena papirusovega drevesca, list (papirja), stran (ker so pisali le na eno stran papirja), tudi predelek, oddelek, razdelek, rubrika, kolumna (na strani), meton. spis, zapis ipd.: Pr., V., Ps.-V., O., Sen. ph., Val. Max., Vitr., Cl. idr., in extrema pagina Phaedri Ci., respondeo primum postremae tuae paginae Ci., cum hanc paginam tenerem Ci., paginas in annalibus magistratuum fastisque percurrere licet consulum dictatorumque L., lasciva est nobis pagina, vita proba Mart., paginae dictae, quod in iis versus panguntur Fest., censoriarum legum paginae Plin., plures infestare paginas Plin., (sc. fortuna) utramque paginam facit Plin., ergo non alia nos pagina quam te consulem accipiet Plin. iun., paginae consulares Amm. konzulski seznami, pagina sancta Hier. sveto pismo, liminaris pagina Aug. sprednja stran.

2. metaf.
a) plošča: pagina honorum Iuv. zaznamek časti (ob vznožju triumfalnih kipov v marmor vdelana bronasta plošča, v katero so bili vdolbeni slavljenčevi naslovi, častne službe in zasluge), paginae valvarum Plin. panél, tabellae marmoreae aut paginae Pall.
b) četrtina, štirivrstni predelek v vinogradu (= štiri vrste v štirikotnik povezanih trt): Plin.

perscrīptiō -ōnis, f (perscrībere)

1.
a) zapis(ovanje) (v zapisnik): senatus consultum ea perscriptione est (je tako zapisan) Ci. ep.
b) vpis(ek), vknjižba (npr. v računsko knjigo): falsae perscriptiones Ci., si de tabulis et perscriptionibus controversia est Ci.

2. nakazilo (denarja): Ci. ep.

prȅdbilježba ž (ijek.) zapis, zaznamek, priglasitev v naprej

record¹ [rékɔ:d]

1. samostalnik
zapis, zabeležba; pismeno poročilo; dokument, listina, spričevalo
figurativno priča; spomin, spominska plošča, spomenik; register, seznam, tabela; protokol, zapisnik; registracija; gramofonska plošča
šport rekord
množina spisi, akti, arhiv; osebna preteklost, karakteristika

at a record speed z rekordno brzino
on record pismeno zabeleženo, dokazano
off the record ameriško neslužbeno, zaupno, ne za objavo
a bad record slab sloves, slaba karakteristika
court of record redno sodišče
police record, criminal record kazenski register
a matter of record zgodovinsko dejstvo
Record Office državni arhiv v Londonu
to bear record to pričati, dokazovati
to beat (to break, to cut) a record potolči, zrušiti rekord
it is on record zapisano je (v zgodovini itd.)
to go on record javno izreči svoje mnenje
to have a good (bad) record imeti dober (slab) sloves (karakteristiko)
to hold the record imeti, držati rekord
to keep record of zapisovati, beležiti (dohodke in izdatke); voditi protokol
to leave, to place on record dati službeno protokolirati
to set up a record postaviti rekord

2. pridevnik
rekorden

record prices rekordne cene
record run rekorden tek

rēcord

A) m

1. šport rekord

2. inform. rekord, zapis

B) agg. invar. rekorden

redactáre -ări f zapis, zapisovanje, sestavljanje, urejanje