Franja

kazáti mostrar; enseñar; hacer ver

kazati na kaj indicar a/c; (o termometru) marcar; (o uri) señalar; (predvajati film) proyectar
kazati proti severu señalar hacia el norte
s prstom kazati na koga señalar a alg con el dedo (tudi fig)
kot vse kaže según las aparencias, a lo que parece
kot zdaj kaže tal como están (ali se presentan) las cosas
na dež kaže amenaza lluvia; parece que va a llover
barometer kaže na dež el barómetro señala (ali anuncia) lluvia
termometer kaže 5° pod ničlo el termómetro marca (ali señala) 5 grados bajo cero
setev dobro kaže la sementera presenta buen aspecto
kazati zobe (o psu) regañar los dientes
slabo kazati (fig) salir mal, fracasar
dobro (slabo) kaže zanj tiene halagüeñas (malas) perspectivas
ne kazati nevolje poner a mal tiempo buena cara
kazati se mostrarse (prijaznega amable)

klofúta slap, clip, smack, box on the ear

to je zanj klofúta v obraz that is a slap in the face (ali a smack in the eye) for him

korespondenca samostalnik
1. neštevno (pisna sporočila) ▸ levelezésMoža pa sta vodila obsežno korespondenco. ▸ A két férfi terjedelmes levelezést folytatott.
V knjigo je med drugim vključena tudi korespondenca med zaljubljencema. ▸ kontrastivno zanimivo A könyv többek között tartalmazza a szerelmesek közti levélváltásokat is.
Zanj je vodila vso korespondenco, naročala paciente in izpolnjevala bolniške kartone. ▸ kontrastivno zanimivo Intézte a levelezését, berendelte a betegeket és kitöltötte a páciensek kartonját.

2. ponavadi v množini (povezava) ▸ kapcsolat, összefüggés
A ne gre se spuščati pregloboko v filmsko kritiko in v korespondence filma z literaturo, danes je na sporedu nekaj drugega. ▸ Nem kell túlságosan elmerülni a filmkritikában és a filmnek az irodalommal való összefüggéseiben, ma más van műsoron.

ljubézen love (do koga of, for someone); affection; passion; fondness; liking; fancy; amour, love affair

ljubézen do bližnjega love of one's neighbour, charity, Christian love
materinska ljubézen mother's love, maternal love
platonična ljubézen platonic love
stara ljubézen old flame
bratovska ljubézen brotherly love
nenaravna ljubézen unnatural love
prva, mlada, petošolska ljubézen first love, calf love, puppy love
nesrečna ljubézen disappointment in love
svobodna ljubézen promiscuity
ljubézen do domovine the love of one's country, patriotism
ljubézen iz koristoljubja cupboard love
(ne)vračana ljubézen (un)requited love
boginja ljubézni goddess of love
otrok ljubézni love child, natural child, illegitimate child
gineč od ljubézni lovesick
zakon, poroka iz ljubézni love match, arhaično love in a cottage
razkritje ljubézni declaration of love
ljubézen je slepa love is blind
zanj je to bila ljubézen na prvi pogled with him it was a case of love at first sight
v ljubézni in vojni je vse dovoljeno all's fair in love and war
gojiti ljubézen do to have warm feelings for
napraviti kaj iz ljubézni to do something for love
umirati od (same) ljubézni to be dying all for love
vračati ljubézen za ljubézen to return someone's affection
stara ljubézen ne zarjavi old love never fades

malénkost un (petit) rien, bagatellef, futilité ženski spol , vétille ženski spol , un petit quelque chose; peu de chose

moja malenkost (ironično) ma modeste (ali mon humble) personne, votre serviteur
to je malenkost zanj cela ne lui coûte guére, ce n'est qu'un jeu pour lui
ukvarjati se z malenkostmi s'occuper de petits riens (ali de bagatelles, de futilités, de vétilles), tatillonner

meteor samostalnik
1. v astronomiji (nebesni pojav) ▸ meteor, hullócsillagSvetle meteorje bomo videli vsako noč, če bomo opazovali nebo, ki ni oblačno. ▸ Világos hullócsillagokat minden éjjel láthatunk, ha a felhőtlen eget figyeljük.

2. (kamnita gmota) ▸ meteorit, meteorDinozavri so primer množičnega izumrtja, saj so pomrli, ko je na Zemljo padel meteor. ▸ A dinoszauruszok a tömeges kihalás példája, hiszen akkor haltak ki, amikor egy meteorit csapódott a Földbe.

3. (o nenadni pojavitvi ali uspehu) ▸ meteorČe jim uspe preboj v parlament, so ti politični meteorji lahko dobrodošla pomoč pri sestavljanju vlade. ▸ Ha sikerül bejutniuk a parlamentbe, ezek a politikai meteorok szívesen látott segítséget jelenthetnek a kormányalakításban.
Pevka Katy Perry se je na letošnjem glasbenem nebu pojavila kot meteor. ▸ Katy Perry idén meteorként jelent meg a zenei világ égboltján.
Kot meteor je zablestel tistega leta na turnirju v Barceloni, čeprav dotlej zanj niso slišali niti največji poznavalci. ▸ Abban az évben meteorként tűnt fel a barcelonai tornán, pedig addig még a legnagyobb hozzáértők sem hallottak róla.

mígniti glej mígati

niti z mezincem ni mignil za to il n'a pas remué (ali bougé) le petit doigt pour cela
še s prstom ni mignil zanj il n'a rien fait pour lui
kot bi mignil en un clin d'œil, en un instant

ministrski predsednik stalna zveza
(politična funkcija) ▸ miniszterelnök
Po zanj neugodnem izidu glasovanja je kot ministrski predsednik odstopil. ▸ Lemondott miniszterelnöki tisztségéről, miután a szavazás eredménye számára kedvezőtlenül alakult.
Sopomenke: predsednik vlade

nájbolje best

kar nájbolje sem mogel as best as I could
smatram za nájbolje (da grem v...) I think it best (to go to...)
najbolje je, če (poveš resnico) you had best (tell the truth)
nájbolje zanj bi bilo najeti avto he had best rent a car
nájbolje bi (jaz) storil, če bi ostal (ostanem) doma I had best stay at home
kakor nájbolje vem in znam to the best of my knowledge (ali power, ability)

naprednost samostalnik
1. (razvitost) približek prevedka ▸ fejlettség, korszerűségJaponska je bila zanj zgled dobre tehnološke in ekonomske naprednosti. ▸ Japán mindig is a technológiai és gazdasági fejlettség jó példája volt a számára.

2. (napredna miselnost) ▸ haladószelleműség
Takšno ime je dobila iz propagandnih razlogov, ker se pojma levice drži znak naprednosti. ▸ Propagandaokokból kapott ilyen nevet, ugyanis a haladószelleműséget a baloldal fogalmával társítják.

náuk teachings pl, lesson, science, doctrine; precept; (zgodbe) moral

náuk o državi political science
náuk o kovinah science of metals
náuk o naravnem zdravljenju nature cure
náuk o razvoju (theory of) evolution
náuk o svetlobi optics pl, science of light
náuk o toploti theory of heat
náuk o valovanju wave mechanics pl
náuk o nastanku sveta cosmogony
náuk o zvoku acoustics pl
náuk o živalih zoology
náuk o živcih neurology
náuk o življenju biology
to bo zanj dober náuk this will be a wholesome lesson for him
to naj ti bo (služi) kot náuk za prihodnost take this as a warning to you for the future
dati komu dober náuk to teach someone a good lesson
povzeti náuk iz česa to draw a moral from something

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

odsékati (-am) | odsekávati (-am) perf., imperf.

1. tagliare, mozzare:
odsekati vejo tagliare un ramo
kakor bi odsekal, je nehal govoriti tacque bruscamente
zanj bi si dal odsekati glavo rischierei la testa per lui

2. troncare, interrompere (il discorso)

3. pren. ribattere, replicare

partíja² (igra) game; (pri ženitvi) match

partíja šaha a game of chess
dobra partíja (za zakon) a good match, a splendid match
igrati partíjo (s kartami) to have a game (of cards), to play a game (šaha of chess)
ona je dobra partíja zanj she is (ali will make) a good match for him

pójem (-jma) m

1. concetto, idea, nozione:
definirati kak pojem definire un concetto
osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
pojem časti il concetto dell'onore
pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male

2. vocabolo, espressione, termine:
slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici

3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità

4. filoz. concetto, nozione, idea:
nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
strateški pojmi le concezioni strategiche

pomóč help, aid, assistance, (v sili) succour; (denarna) subvention, bounty, subsidy, support, standby; (olajšanje) relief; (lek) remedy, cure

brez pomóči helpless
na pomóč! help! help!
klic na pomóč cry for help
klic za hitro, nujno pomóč v sili emergency call
garnitura, oprema za prvo pomóč first aid kit
s pomóčjo by the help of, by means of, by dint of, by (ali with) the aid of, by the agency of
z božjo pomóčjo with God's help
temu ni pomóči there's nothing to be done about it, there's no help for it, it cannot be remedied (ali helped)
zanj ni več pomóči he is past help
klicati na pomóč to shout (ali to call) for help, to call for assistance
nuditi pomóč komu to offer help to someone
nuditi prvo pomóč na postaji prve pomóči to give first aid at the dressing station (ali first-aid post)
ponuditi svojo pomóč to offer one's aid
hoditi s pomóčjo palice to walk with the aid (ali help) of a stick
iti komu na pomóč to go to someone's help
to mi ni bilo v nobeno pomóč it was no help to me
poslati pomóč žrtvam potresa to send relief to the victims of an earthquake
priti komu na pomóč to come to someone's rescue (ali aid, assistance)
priskočil mi je na pomóč he ran (ali came) to my help (ali to my assistance)
prositi za pomóč to ask for help
napraviti kaj brez tuje pomóči to do something off one's own bat
obrniti se na koga za pomóč to turn for aid (ali help) to someone, to resort to someone
vsa zdravniška pomóč ga ni mogla rešiti all the resources of medical skill could not save him
ne vem si (več) pomóči I am at my wits' end, I am in a quandary (ali a dilemma, a rare fix), pogovorno I'm up the creek, I'm up a gum tree

poštêno adv.

1. onestamente, bene; rettamente, probamente:
pošteno povedano, ne zanimam se zanj onestamente parlando, non mi interessa
pošteno je, da napako priznaš sarebbe bene che tu riconoscessi il torto

2. (za izražanje visoke stopnje) molto, assai, da morire:
pošteno sem žejen ho una sete da morire
pošteno sem se prestrašil ho preso una paura del diavolo

potegníti to pull; to tug; to draw (k to)

potegníti koga (za nos) to fool someone, to pull someone's leg, pogovorno to have someone on
potegníti dol to pull down
potegníti iz žepa to pull out of one's pocket
potegníti iz vode to haul (someone ali something) out of the water
močnó potegníti to tug hard (kaj at something)
potegníti nazaj (umakniti) to pull back, to draw back
potegníti koga (figurativno) to make a fool of someone, to make fun of someone, to pull someone's leg, to take someone in
potegníti se za koga to side with someone, to take sides with someone, to take someone's side
potegnil se je zanjo he spoke up for her
potegníti se za kaj to stand up for something
potegníti s kom (figurativno) to take someone's side, to side with someone
potegnil se bom zanj, naj se zgodi, kar hoče I'll stand up for him whatever happens
potegníti se (v rasti) to grow
zelo se je potegnil he has grown a great deal
dan se je potegnil the days are growing longer
potegníti se za slabotnejšega (figurativno) to take the side of the underdog

právi (-a -o)

A) adj.

1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco

3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia

prilóžnost (-i) f occasione, opportunità, circostanza, congiuntura, momento, destro:
čakati ugodno priložnost aspettare l'occasione, il momento opportuno, cogliere il destro, approfittare dell'opportunità
dekle je zanj dobra priložnost la ragazza è per lui una buona occasione
(vljudnostno) izrabljam priložnost, da se Vam zahvalim za Vaše prizadevanje colgo l'occasione per ringraziarLa del Suo gentile interessamento
obleka za slavnostne priložnosti abito delle grandi occasioni