Franja

manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
venir à manquer poiti (blago)
manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
manquer de caractère biti neznačajen
la manquer belle zamuditi ugodno priliko
manquer le coche (familier) zamuditi šanso
manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
elle a manqué mourir skoraj je umrla
j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
le cœur me manque nimam poguma; omedlim
je manque de tout vsega mi manjka
je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
je n'y manquerai pas storil bom to
l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!

miss³ [mis]

1. prehodni glagol
zamuditi (priložnost, vlak); zgrešiti, izpustiti; ne imeti, biti brez, ne dobiti; preslišati, spregledati, ne opaziti; pogrešati izogniti se

2. neprehodni glagol
ne zadeti, zgrešiti (strel); spodleteti

pogovorno to miss the bus (ali boat) zapraviti šanse
to miss fire ne sprožiti se; figurativno ne uspeti, ne zbuditi zanimanja
to miss one's footing spodrsniti
to miss one's hold zgrešiti, napak prijeti
to miss one's mark zgrešiti cilj, ne uspeti
he didn't miss much nič mu ni ušlo, ni mnogo zamudil
I just missed running him over za las sem se ga izognil (da ga nisem povozil)
to miss the point of ne razumeti poante česa
to miss a trick preslišati, ne uspeti videti
to miss out zamuditi (priliko); izpustiti, preskočiti (besedo)
aeronavtika missed approach zgrešen dolet

moror¹ -ārī -ātus sum (mora2)

I. intr.

1. (po)muditi se, bi(va)ti, osta(ja)ti, posta(ja)ti, zadrž(ev)ati se, nahajati se kje: Ph., Suet., Brundisii, in provinciā Ci., in propinquis urbi montibus N., apud oppidum C., circa flumen L., paucos ibi dies L., N., m. cum aliquo Sen. ph. občevati, živeti s kom, secum Sen. ph. muditi (zadrževati) se sam pri sebi = ne postati raztresen; pesn. metaf.: rosa quo locorum sera moretur H. še cvete, vincula collo morantia O. držeče se vratu, vrat openjajoče, oculi tellure morati O. obvisele na zemlji, dum moror in externis Vell. ukvarjam se, morandi in imperiis cupiditas Vell. osta(ja)ti v visokih službah.

2. occ. obotavljati se, oprez(ov)ati, sprenevedati se, zatezati, zavlačevati, odlašati, kasneti, kasniti, zamuditi (zamujati), biti pozen, izosta(ja)ti, zaosta(ja)ti: ubi vis: non moror Ter. pripravljen sem, narravit Brutum valde morari Ci., auxilia morantur C. izostajajo, cum morarentur iumenta Ci., pars morans (zaostajajoč), pars festinans T., progressi morative L. ali s premikom predaleč naprej ali z zaostajanjem, m. longum Lucr., haud multa (nec plura) moratus V. brez obotavljanja, nemudoma. Skladi: z inf.: alicui bellum inferre Ci., oppido munitiones circumdare Hirt., ratem occupare H.; s conj.: morari Caesarem, quia naves conscendere iuberet Auct. b. Alx., nihil ne ego quidem moror, quominus decemviratu abeam L. = takoj hočem tudi jaz odstopiti. —

II. trans.

1. pustiti (dati) se čakati (pričakovati) komu: egomet convivas moror Ter.

2. (po)muditi, pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), ovreti (ovirati), odlašati s čim: ipsum morando sustinuit V., nullo morante L. ko ni nihče branil, m. aliquem lite iniquā H. nadlegovati, victoriam C., m. atque impedire iter C., longo sermone tua tempora H. jemati (kratiti) ti tvoj (pomembnim državnim zadevam odmerjeni) čas, nec moratus est imperium Petr. takoj je izvršil povelje, m. aliquem ab itinere, a fugā L., vos Asiae campi morantur H., non mare illud euntes nos moratur Cu., ne haec quidem res Curionem ad spem morabatur C. ni omajala Kuriona v njegovem upanju, Kurionu ni omajala upanja, lora morantia artūs O., si dura morabitur alvus (sc. te) H. če te bo mučilo zaprtje, če te bo mučila zapeka. Skladi: ne affinem morer, quin ubi arcessat meam extemplo filiam ducat domum Pl., nec diu moratur dolorem suum, quin eos interfici iubeat Auct. b. Alx., non moror, quominus in civitatem redeant L., moratus sit nemo, quominus, ubi visum fuerit, abeant L.

3. occ. zanimati, mikati, vabiti: populum H., carmina, quae possunt oculos auresque morari H., novitate morandus spectator H., sunt, quos Pacuviusque et verrucosa moretur Antiopa Pers., mensa nullius convivae oculos voluptate moratur Sen. ph.

4. rekla: nihil moror, non moror, ne morer
a) kot besede sodnika, ki izreka oprostilno sodbo: C., Sempronium nihil moror L. Gaja Sempronija ne zadržujem več, nič nimam več zoper njega; tako tudi: absoluto Claudio tribunus plebis negavit se Gracchum morari L.
b) kot reklo, s katerim govornik pretrga govor: ne te morer H., ne te longis ambagibus morer H., ne multis vos morer Petr. in abs. ne multis morer Ci. da ne odlašam, da (vas) ne zadržujem, na kratko povedano, skratka; tako tudi: quid multis moror? Ter.
c) kot izraz preziranja: nihil (nil) ali nec morari ne meniti (brigati, zanimati) se, ne marati za kaj, ne hoteti: purpura nihil moror Pl., nec dona moror V., nil moror officium, quod me gravat H., vina nihil moror illius orae H.; z inf.: alio uti nihil moror Pl.; abs.: Ter., remove pernam, nihil moror Pl.; tudi kot izraz pritrjevanja = nič mi ni do tega, vseeno mi je, naj bo, ne branim, ne preprečujem: nihil moror eos salvos esse Antonius ap. Ci., pertinacem (sc. dici me) nil moror Acc. fr.; abs.: i iam nunc, quo properabas, nihil moror Pl., per me sint omnia protinus alba; nihil moror Pers. — Act. soobl. morō -āre: Naev. fr., Pac. fr., Enn. fr., Caelius in Ci. ep.

neglect² [niglékt] prehodni glagol
zanemariti, prezreti; omalovaževati, zapostavljati; zamuditi, ne storiti česa (to do ali doing s.th.)

neg-legō, tudi (slabše) nec-legō (napačno neg-ligō) -ere -lēxī (gl. opombo) -lēctum (ixpt. iz neque, nec in legere) „ne izbirati“, tj. česa v duhu ne zazna(va)ti, od tod

1. nenamerno zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), ne (z)meniti se za kaj, zamuditi (zamujati), opustiti (opuščati) (naspr. curare): mandatum Ci., mandata Ci. ep., neglegi macula iudiciorum posse videbatur Ci., rem familiarem neglegebat N., neglectis agris H.; z de: de Theopompo negleximus Ci. kar zadeva Teopompa, smo bili nemarni; z inf.: (h)erus quod imperavit, neglexisti persequi Pl., diem edicti obire neglexit Ci.

2. namenoma (nalašč) ne čislati, ne spoštovati, ne marati za kaj, zanemariti (zanemarjati), ne (z)meniti se za kaj, pustiti (puščati) vnemar, prezreti (prezirati), zaničevati: iram matris Pl., se semper credunt neglegi (po novejših izdajah ludier) Ter., neglegere coepit et contemnere Ci., n. auctoritatem senatus, bellum, legem, leges ac quaestiones, minas, spem Ci., periculum fortunarum et capitis Ci. ep., deos neglegere … edocuit S. mlačnost do bogov, n. honores T., cum vis neglegeretur T.; z inf.: verba etiam verbis quasi coagmentare neglegat Ci., neglegis … fraudem committere? H. ali se ne bojiš … ? S.; v pomenu ne opaziti (opažati), prezreti (prezirati), malomarno gledati = dopustiti (dopuščati), da se kaj (z)godi; z ACI: Theopompum nudum, expulsum a Trebonio confugere Alexandriam neglexistis Antonius ap. Ci. (Oratio Philippica 13, 33), Gallias a Germanis vastari neglexerit Suet.; z ne: neglegens (= securus, non timens), ne qua populus laboret H.; abs.: bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas, at malus inprobior S.

3. spregledati komu kaj, ne kaznovati, pustiti (puščati) brez kazni: tantum pecuniam captam n. Ci,. ereptam vitam neglegetis? Ci., se Haeduorum iniurias non neglecturum C. — Od tod

I. adj. pt. pr. neglegēns -entis, adv. neglegenter

1. (o osebah) malomaren, (v)nemaren, ne meneč se za koga ali kaj, zanikrn, nepazljiv, brezbrižen, neskrben, ravnodušen, neprizadeven, brezobziren: Auct. b. Afr., Ph., Q., Eutr. idr., improvidi et neglegentes duces Ci., socors neglegensque natura Ci., in amici eligendis Ci., occiso Demetrio sublatoque aemulo non neglegentior tantum Perseus in patrem, verum etiam contumacior erat Iust., circa deos ac religiones neglegentior Suet., capillus passus prolixe et circum caput reiectus neglegenter (po nekaterih izdajah neclegenter) Ter., quid est, quod est, quod neglegenter scribamus adversaria? quid est, quod diligenter conficiamus tabulas Ci., cum aut eum neglegenter aut malitiose fecisse loquerentur N., haud neglegenter corpus occultare L., gerunt et ferarum pelles, proximi ripae neglegenter, ulteriores exquisitius (skrbneje) T., neglegentius asservare aliquid Ci., vereor, ne neglegentius vivam Plin. iun., neglegentius narrare Sen. rh., neglegentissime amicos habere Sen. ph.; z gen.: legum, officii, rei publicae, sociorum atque amicorum neglegentior Ci. ne meneč se dosti za, Vitellius amicorum inimicorumque neglegens T.; z inf.: postilla optigere eam neglegens fui Pl.

2. metaf. o stvareh nemaren, zanemarjen, zanikrn: amictus, sermo, stilus Q.

2. nemaren v denarnih zadevah = potraten, razsipen: n. in illo sumptu Ci. ep., neglegens et dissolutus Ci., adulescentia neglegens luxuriosaque L., ut si reus furti prodigus dicatur aut neglegens Q., modo acerbior parciorque, modo remissior neglegentiorque Suet.; z de in abl.: qui fortasse de alieno neglegentes, certe de suo diligentes erunt Plin. iun. —

II. adj. pt. pf. neglēctus (neclēctus) 3 zanemarjen, od tod nečislan, necenjen, nespoštovan, puščen vnemar, neupoštevan: cum ipsi inter nos abiecti neglectique simus Ci., n. religio C., ager, di H., coma, forma Q., castra soluta neglectaque L., non neglecte deis Lucan., ego neglectissima progenies Stat.

Opomba: Analogno po pf. nesestavljenega glag. lego izpeljani obl. neglēgerit: Licinius Macer fr., neglēgisset: S.

négliger [-že] verbe transitif zanemariti, ne se brigati za, pozabiti, puščati v nemar, opustiti, zamuditi (priliko)

se négliger zanemariti se
négliger sa santé, ses affaires, ses devoirs zanemariti svoje zdravje, svoje posle, svoje dolžnosti
il a négligé de m'avertir pozabil me je obvestiti
négliger l'occasion zamuditi priliko

odòcniti òdocnīm (se) zamuditi (se)

òkasniti -īm
I. zamuditi: ljutiće se majka što si okasnio
II. okasniti se zamuditi se: sinoć si se mnogo okasnio

omettre* [ɔmɛtr] verbe transitif izpustiti, opustiti; ne narediti, pozabiti, zamuditi

omettre quelqu'un sur la liste d'invités izpustiti, pozabiti koga na seznamu povabljencev

omitir iz-, o-pustiti, spregledati; zamuditi; preskočiti (pri branju)

no omitir esfuerzos, sacrificios nobenih naporov, žrtev se ne ustrašiti
no omitir medios para ničesar ne opustiti za
he omitido decírselo pozabil sem mu to reči

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

opòzniti se òpoznīm se zamuditi, zakasniti se: što ste mi se jutros opoznili?

outsleep^* [autslí:p] prehodni glagol
predolgo spati, zamuditi, prespati (govor)

pērdere^*

A) v. tr. (pres. pērdo)

1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
perdere l'impiego izgubiti službo
perdere la stima biti ob dober glas
il radiatore perde acqua radiator pušča
perdere la bussola pren. izgubiti glavo

2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

3. zamuditi, zamujati:
perdere il treno zamuditi na vlak

4. biti premagan, poražen:
perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
perdere la partita biti premagan
è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

5.
a perdere trgov. za enkratno uporabo
vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

6. pogubiti:
perdere l'anima pogubiti dušo

B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

1.
perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

2. zgubiti, zgubljati se:
il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti

perdre* [pɛrdrə] verbe transitif pogubiti; ruinirati; potopiti (ladjo); prizadeti težko škodo; izgubiti; zamuditi; zapraviti; verbe intransitif imeti izgubo (sur une marchandise pri nekem blagu); izgubljati na vrednosti; puščati (posoda); marine počasneje voziti, zaostajati (sur za)

se perdre izgubiti se, izginiti; propasti; pokvariti se; marine, figuré razbiti se; spodleteti; zaiti, zabloditi; izumreti
n'avoir rien à perdre ne imeti česa izgubiti
fouer à tout perdre vse staviti v igro
perdre sa clef (populaire) imeti drisko
perdre connaissance onesvestiti se
se perdre en conjectures izgubljati se v ugibanjih, domnevanjih
perdre contenance zmesti se
perdre courage, espoir izgubiti pogum, upanje
perdre le fil (figuré) izgubiti rdečo nit
perdre le goût du pain (populaire) umreti
perdre (l')haleine priti ob sapo
perdre une occasion zamuditi priložnost
y perdre son latin ničesar ne razumeti
perdre le nord izgubiti se
perdre ses pas truditi se brez haska
perdre patience izgubiti potrpljenje
perdre pied, terre izgubljati tla pod nogami
perdre du poids shujšati
perdre du terrain (figuré) izgubljati ne terenu, nazadovati
perdre de vue izgubiti iz vida
vous ne perdez rien pour attendre nič vam ne bo ušlo, vam ne bo prihranjeno
se perdre dans les détails izgubljati se v podrobnostih
je m'y perds ničesar več (tu) ne razumem
les fraises vont se perdre jagode se bodo pokvarile
perdre l'équilibre izgubiti ravnotežje

posterō -āre -āvī (—) (posterus) nekaj pozno (pozneje, kasneje) narediti (delati), biti pozen, zamuditi (zamujati), (za)kasniti, (za)kasneti (zakasnevati), imeti zamudo (= gr. ὑστερέω): cum oliva nigrescit, quod speciei merito posteravit, fundendi ubertate compensat Pall. pozno zoreti.

praeter-mittō -ere -mīsī -missum (praeter in mittere)

1. mimo (s)pustiti ((s)puščati): neminem praetermittas, cui non eadem ista dicas Ci. ep.

2. (časovno) pustiti (puščati) preteči (preiti, miniti), pustiti (puščati), da kaj preteče (preide, mine), zamuditi (zamujati): occasionem L., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp. idr., occasionem navigandi Ci., ne quem diem pugnae praetermitteret C., locum laudandi alicuius Ci. ep.

3. opustiti (opuščati): Auct. b. Alx. idr., defensionem Ci., gratulationem Ci., scelus, poenam sceleris Ci. ep., praetermissi officii reprehensio Ci.; z inf.: quod facere nullo die praetermittebat N., reliqua quaerere praetermittit C. za drugo ni spraševal, po drugem ni povpraševal; za zanikanim glag. quin ali quominus: ego nihil praetermisi, quin Pompeium avocarem Ci. ep., nihil praetermittere, quominus ea, quae natura postulet, consequatur Ci.

4. (v govoru ali pisanju) izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne dotakniti (dotikati) se česa, molčati o čem, zamolčati, prezreti (prezirati), zanemariti (zanemarjati): Iust., Auct. b. Afr. idr., tantam rem neglegenter L., quod dignum memoriā visum usu praetereundum existimavimus C., negat locum a Panaetio praetermissum (prezreti), sed consulto relictum (izpustiti) Ci.; z de: Gell., Auct. b. Afr.

5. brez kazni (nekaznjeno, nekaznovano) pustiti (puščati), ne kaznovati, oprostiti (oproščati), spregled(ov)ati komu kaj, prizanesti (prizanašati) komu: vitia Lucr., deorum neglegentiā praetermissum (sc. ius gentium violatum) L.; abs.: do, praetermittō Ter.

6. tja pustiti, spraviti, prenesti: an facili te praetermiserit undā Lucani rabida ora maris Stat.

propùstiti pròpustīm
1. pustiti (mimo, skozi): propustiti gosta u sobu; propustiti koga kroz ruke hudo pretepsti koga
2. spustiti: propustiti kandidata na ispitu
3. opustiti: ništa neću propustiti da te ne zadovoljim
4. zamuditi: propustiti priliku
5. pustiti naprej: propustiti koga naprijed

rater [rate] verbe transitif zgrešiti (cilj), ne zadeti; figuré zamuditi, ne narediti; verbe intransitif spodleteti, ne uspeti; ne se sprožiti (puška), odpovedati

mon revolver a raté revolver se mi ni sprožil
le coup de fusil a raté puška se ni sprožila
l'affaire a raté zadeva je spodletela
ça n'a pas raté to je bilo treba pričakovati, to je bilo neizogibno
le chasseur a raté un lièvre lovec je zgrešil zajca
rater un devoir slabo opraviti nalogo
rater une occasion, son train zamuditi priložnost, svoj vlak
rater sa vie ne uspeti, falirati v življenju
ne pas rater quelqu'un (familier) ostro okregati, ošteti, kaznovati koga
(familier, ironično)

il n'en rate pas une (figuré) ne neha streljati kozlov

retarder [rətarde] verbe transitif odlašati, odložiti; zavlačevati, zadrževati; zaustavljati, ovirati; pomakniti nazaj (uro); verbe intransitif zaostajati, prepočasi iti (ura); zaostati (sur za); zakasniti se, familier priti prepozno, zamuditi (de 10 minutes za 10 minut); ne vedeti za najnovejše novice

se retarder zakasniti se
on a retardé la date des examens datum izpitov so preložili na kasneje
deux mots seulement, je ne veux pas vous retarder samo dve besedi, nočem vas zadrževati
cet incident m'a retardé ta pripetljaj me je zadržal, zamudil
retarder sa montre pomakniti svojo uro nazaj
ma montre retarde de 3 minutes, (familier) je retarde de 3 minules moja ura zaostaja tri minute
retarder sur sontemps zaostajati za svojim časom