Franja

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

nam-que (včasih tudi nanque), conj. (s -que okrepljen nam [gl. nam] = gr. καὶ γάρ), stoji pri C. vselej, pri Ci. in N. večinoma le pred samoglasniki in h, pri drugih pisateljih (poseb. zgodovinopiscih) pa tudi pred soglasniki: namque omnium rerum C., namque illud quare, Scaevola, negasti? Ci., namque hoc praestat amicitia Ci., namque imperator fuit summus N.; vendar tudi: namque tum Thraeces N., namque nostri Hirt., namque coepere nobilitas S., namque Flavius T.; namque redno začenja stavke, zgodovinopisci in pesniki pa ga tudi zapostavljajo prvi, drugi ali še poznejši besedi v stavku (pogosto stoji na koncu heksametra): fuga namque ad Alliam L., non hoc mihi namque negares V., infans namque pudor prohibebat H., cum duce namque meo O., is namque clamitaverat T. Namque se uporablja enako in v enakih pomenih kakor nam, le da ima na splošno večjo utemeljevalno moč in da izreka misel z večjo odločnostjo in večjim prepričanjem ter jo tesneje navezuje na predhodne misli, torej = namreč, zakaj, kajti, (za)res, zakaj res(nično), a tudi = (zatrjevalno) da, vsaj, saj, seveda, kajpada ipd. (prim. nam).

perché

A) avv. (v vprašalnih stavkih) zakaj:
perché non rispondi? zakaj ne odgovoriš?

B) cong. (zato) ker; (zato) da

C) m invar. zakaj, vprašanje; vzrok, razlog; namen:
non si possono spiegare tutti i perché della vita ni moč razložiti vseh vprašanj v življenju

pȍrādšta prisl. dial. zakaj, zaradi česa: ne znam poradšta si došao

pourquoi [purkwa] adverbe, conjonction zakaj; masculin, invariable vzrok; vprašanje

pourquoi pas? zakaj (pa) ne?
voilà pourquoi zato
c'est pourquoi zato, zaradi tega
demandez-moi pourquoi tu pa me preveč vprašate
il était embarrassé par les pourquoi de son fils bil je v zadregi zaradi vprašanj svojega sina
(populaire) il faut que ça marche ou que ça se dise pourquoi to se absolutno mora narediti

que⁴ [kə] adverbe

1. koliko, kako

que de difficultés! koliko težav!
que de fois! kolikokrat!
que tu es stupide! kako si bedast!
qu'il fait froid aujourd'hui! kako mrzlo je danes!

2. zakaj

que ne m'avez-vous prévenu! zakaj me niste obvestili?
que ne vient-il? zakaj ne pride?

quippe, adv. (iz *quid-pe zakaj?, kako? ali iz quī-pe = adv. abl. qui + pe, prim. nem-pe; sprva samostojen stavek, potem pa odgovore, utemeljitve, pojasnila, sodbe idr. uvajajoč adv.) seveda, vsekakor, kajpa(da), kajpak, kakopak, menda da, ànti da, ni čudno, da, pač, saj (pač), neklas. tudi zakaj, kajti (enkrat na prvem, drugič na drugem mestu v stavku): Ter., L., Cu., O., Ph., Iust. idr., movet me quippe lumen curiae Ci., ergo ad cenam petitionis causā si quis vocat, condemnetur. Quippe inquit Ci., a te quidem apte et rotunde (sc. dicta sunt): quippe; habes enim a rhetoribus Ci.; včasih = ut pote kakor, kot: sol Democrito magnus videtur, quippe homini erudito Ci., dis carus ipsis, quippe ter et quater anno revisens aequor Atlanticum impune H.

2. pogosto iron.: mene incepto desistere victam? quippe vetor fatis V., hoc genus maestum est morte Tigelli; quippe benignus erat H.

3. v zvezi z drugimi členicami: quippe quia Ter., quippe quod Ci., quippe quoniam Plin., quippe quando Pl., quippe etenim Lucr., quippe ubi Lucr., quippe etiam V. ali quippe et Pr. da, tudi, saj tudi, quippe ut Iust. ker ti, ker že, quippe quasi (s cj.) Iust. kakor ko bi namreč; poseb. pogosto quippe cum (s cj.) ker že, ker (ko) namreč: quippe cum in maioris discrimen rei, quam ipsae erant, pugnarent L., quippe cum ipse istam reprehensionem non fugerim Ci. ep.

4. v zvezi z relat. quippe qui, quippe quae, quippe quod (z ind.: Pl., L., S.; klas. le s cj.) ki vendar, ki pač, ko vendar, ker ti, ker že: quippe qui ne in oppidum quidem … veniret Ci., quippe quem venumdari iussisset N.

ràdšta prisl. zakaj: radšta ode Novak u hajduke kaj je bil vzrok, da je šel N. med hajduke

štȍ čèga zaim.
1. kaj, kar: što si dužan?; čega nam je nestalo?; čemu služi ova knjiga?; na što misliš?: čime se to plaća; daj amo što si donio, doneo; čega se čovjek najviše boji, ono će mu na glavu doći; čemu zeman tome i vrijeme; a što me pitaš za mal moj, ja bih rekao; što ne znaš srpski, metni ruski; za što kupio, za to i prodao; čime se nov sud napuni, na ono uvijek zaudara; što bilo kar koli; što bolje kar najbolj; štočiji -a -e čigar koli; donesi nama ako nađeš štočiju knjigu; ako bi se o tome štogdje govorilo če bi o tem kjer koli govorili; reci štogod reci kaj; što god biste o tome čuli kar koli bi o tem slišali; što gore se situacija razvija, to bolje za nas: kolikor slabše se položaj razvija, toliko je bolje za nas; trči što igda možeš teci, kolikor moreš; bilo je na sajmu štokakvih stvari na semnju so se videle različne reči, ako bi se štoko, štotko javio če bi se še kdo oglasil; mogao bi doći još štokoji zakasnjeli gost lahko bi prišel še kakšen zapozneli gost; da idu štokuda naj gredo kamor koli; čulo se o tome štošta o te z se je marsikaj slišalo
2. ki: to je onaj što je juče došao; u nas nema čovjeka što ne zna za to; to je knjiga što sam je kupio
3. vez. ker: izvinite što dolazim prekasno
4. prisl. zakaj: što nisi došao?

warum zakaj; warum nicht gleich ... zakaj pa ne ...; warum denn zakaj neki; warum nicht zakaj pa ne

weshalb zakaj; Religion: zaradi česar

weswegen zakaj, zavoljo česa/česar

wherefore [wɛ́əfo:]

1. prislov, veznik
zakaj; zato; zaradi česar, zaradi tega, in zato

2. samostalnik
razlog, vzrok

whereto [wɛətú:] prislov
kamor
zastarelo čemú, zakaj

why [wái]

1. prislov
zakaj; čemú; zaradi česar

why not? zakaj ne?
not to know why ne vedeti zakaj
this (ali that) is why zato

2. samostalnik
razlog, vzrok; problem

the why and the wherefore motivi in razlogi
the great whys of life veliki življenjski problemi
never mind the why ne brigaj se za vzrok

3. medmet
no; zares, seveda, vendar

How much is 2 and 8? -- Why, 10 Koliko je 2 in 8? -- No, 10; 10 vendar (seveda)

woraufhin zakaj, čemu?; Adverb nakar

zȁrāšta prisl. dial. zaradi česa, zakaj: zarašta odoše mnogi u partizane

zȁšto prisl. zakaj: zašto nisi kazao da to nije ni za što; svako zašto ima svoje zato; poštozašto za vsako ceno

зачем čemu, zakaj;
не зачем было приходить zastonj sem prišel

куда kam, kod; (pred komp.) mnogo, znatno; (gov.) čemu, zakaj; nekam;
к. как (lj.) zelo, posebno;
к. ни шло (lj.) naj bo, kar bo;
к. Макар телят не гонял zelo daleč, bogu za hrbtom;
кто к. na vse strani;
к. вам столько денег? čemu vam bo toliko denarja?;
он к. богаче брата on je mnogo bogatejši kot brat;
хоть к. odličen