Franja

charterer [čá:tərə] samostalnik
zakupnik (ladje, letala)

colon [kɔlɔ̃] masculin

1. naseljenec, kolonist; član kolonije; kolon, zakupnik, kmet; familier otrok, ki je v počitniški koloniji

2. argot, militaire polkovnik; (familier)

Et bien (ben), mon colon! (vzklik, ki izraža začudenje, občudovanje, simpatije itd.)

colōnus -ī, m (colere)

1. kmet, kmetovalec, poljedelec, vaščan: Ca., Varr., O., Sen. ph., optimus c. Ci., ruris c. H., ante Iovem nulli subigebant arva coloni V., hiems ignava colono V.

2. occ. zakupnik: Col., Plin. iun., Dig., Caecina rationes a colono accepit Ci., colonus habuit conductum de Caesennia fundum Ci., quas (naves) … servis, libertis, colonis suis compleverat Ci.

3. naselnik, naseljenec: L., Vell., alterum (genus) colonorum, quos T. Manlius deduxit Agrigentum Ci., Chersonesum colonos mittere N., Tyrii coloni V. naselniki iz mesta Tira, Ausonii Troiā gens missa coloni V. (ker so se imeli za potomce Trojancev), Tibur Argeo positum colono H.

4. pesn. prebivalec, stanovalec: haec mea sunt, veteres migrate coloni V.; šalj. kot psovka: catenarum colonus Pl. „verižni naselnik“ = kaznjenec.

conductor -ōris, m (condūcere)

1. najemnik, zakupnik: Col., mercedes habitationum annuas conductoribus donare C., invenire idoneos conductores (agrorum) Plin. iun., c. domūs Aug., conductores vectigalium Isid.

2. podjetnik: villae Ca. gospodar, upravnik, operis Ci., arae Val. Max.

conduttore

A) agg. (f -trice) vodilen; dovoden:
filo conduttore pren. vodilna, rdeča nit

B) m

1. voznik; železn. sprevodnik, kondukter

2. avto voznik tekmovalec

3. fiz. prevodnik:
buon, cattivo conduttore dober, slab prevodnik

4. pravo (affittuario) najemnik; zakupnik:
conduttore di un fondo zakupnik zemljišča
conduttore di un appartamento najemnik stanovanja

copyholder [kɔ́pihouldə] samostalnik
pomočnik korektorja v tiskarni; lastnik copyholda, zakupnik

cottier [kɔ́tiə] samostalnik
stanovalec kolibe
irsko kajžar; zakupnik

Erbpächter, der, (dedni) zakupnik

farmer [fá:mə] samostalnik
kmet, poljedelec, farmar, rejec, zakupnik

roduce-sharing farmer najemnik, ki si deli z gospodarjem na pol
stock farmer živinorejec
tillage farmer poljedelec

fermier, ère [fɛrmje, ɛr] masculin, féminin zakupnik, -ica kmetije; kmet, poljedelec

fittavolo m zakupnik, najemnik (obdelovalnih zemljišč)

Generalpächter, der, historische Bedeutung, Geschichte zakupnik

granjero moški spol zakupnik; oskrbnik (posestva); poljedelec

holder [hóuldə] samostalnik
imetnik, (zemljiški) zakupnik; posoda; držalo
pravno imetnik licence, patenta, pooblastila itd.

cigar-holder cigarnik
pen-holder peresnik

leaseholder [li:shouldə] samostalnik
zakupnik, -nica

leaser [lí:sə] samostalnik
zakupnik, najemnik

lessee [lesí:] samostalnik
pravno zakupnik, -nica, najemnik, -nica

livellario m (pl. -ri) pravo zakupnik

locataire [-tɛr] masculin (stanovanjski) najemnik, zakupnik

être locataire biti (stanovati kot) najemnik
locataire de chasse zakupnik lova
protection féminin des locataires zaščita najemnikov
sous-locataire masculin, féminin podnajemnik, -ica

man-ceps -cipis (stlat. -cupis), gen. pl. nav. -cipum (toda -cipium Tert.), m (pravzaprav *manu-caps iz manus in capere kdor kaj prime z roko)

1. kot jur. in publicistični t.t. kdor si pri dražbah kaj pridobi s pravilnim in sodno priznanim nakupom
a) kupec, nakupovalec državne lastnine, državnih posestev, poseb. zaplenjenih posestev izobčencev: manceps annonam flagellat Plin., praedae Ci., veneunt; manceps fit Chrysogonus Ci., nullius rei neque praes neque manceps N.
b) združitelj državnih dohodkov, (glavni) zakupnik: mancipes a civitatibus pro frumento pecuniam exigerunt Ci.
c) kdor prevzame za določeno ceno izvršitev javnih del, poseb. gradnje cest, podjetnik: per Italiam itinera fraude mancipum … interrupta T.

2. metaf.
a) sploh zakupnik, najemalec, najemnik: sutrinae Suet., operarum Suet. kdor najema delavce in jih potem z dobičkom zopet prepušča drugim; o najemniku ploskačev za javno predavanje: Plin. iun.
b) (ker so morali podjetniki kot poroštvo za izvršitev prevzetih del zastaviti svoje imetje) porok: Pl.
c) posestnik, lastnik česa: Tert.