Franja

Zadetki iskanja

  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • obviséti (-ím) perf. restare attaccato, rimanere appeso; pendere;
    na licih mu je obvisel zadovoljen smehljaj sul viso si disegnò un sorriso di soddisfazione
    pren. vprašanje je obviselo v zraku la domanda restò sospesa a mezz'aria
    pren. njegovo življenje je obviselo na nitki la sua vita è appesa a un filo
  • pa (in) et, puis ; (toda) mais, pourtant, cependant

    ali pa ou bien
    pa ja! mais oui!, assurément
    pa vendar et pourtant
    pa naj bo! soit!
    pa saj sem ti že rekel mais je te l'ai déjà dit
    ti pa jaz toi et moi
    kaj pa? quoi donc?
    kam pa? où donc?
    kaj pa delaš? mais que fais-tu donc?
    ti ne pojdeš, jaz pa toi, tu n'iras pas, moi, si
    jaz sem zadovoljen, on pa ne moi, je suis content, mais lui non
    on ne bo hotel, sicer pa čemu to? il ne voudra pas, et puis à quoi cela servirait-il?
  • povsèm (popolnoma) fully, completely, to the full, utterly, quite, entirely; altogether

    nekaj povsèm drugega a different thing altogether, quite a different thing
    povsèm gluh (mrtev, slep) stone-deaf (stone-dead, stone-blind)
    povsèm pijan dead drunk, žargon stoned
    sem povsèm zadovoljen I am perfectly satisfied
    ne povsèm trideset not quite thirty
  • práv correctamente; bien; como es debido

    imeti prav tener razón
    dati komu prav dar la razón a alg
    dali so mu prav le han dado la razón, le han hecho justicia
    prav ti je te está bien empleado; te lo has querido; lo tienes bien merecido
    on ima popolnoma prav tiene muchísima razón
    meni je prav me parece bien
    če Vam je (se zdi) prav si le parece bien a usted; si usted no tiene inconveniente
    njemu je vse prav (je z vsem zadovoljen) él se conforma con todo
    meni je vse prav estoy conforme con todo; por mí no hay inconveniente
    tako je prav! ¡eso está bien!, ¡muy bien!, ¡bien hecho!, ¡así me gusta!
    že prav! ¡ya está bien!
    če prav pomislim si lo pienso bien; considerándolo bien
    sem prav slíšal? ¿he oído bien?
    prav rad con mucho gusto, fam de mil amores
    nikoli mu nič prav ne naredim no consigo hacer nada a su gusto
    prav zato! ¡precisamente por eso!, ¡razón de más para ello!
    ravno prav prihajate llega usted muy oportunamente
    to mi pride ravno prav me viene muy a propósito, me conviene
    odsotni nimajo nikoli prav quien no parece, perece
  • razbírati (-am) | razbráti (-bêrem) imperf., perf.

    1. leggere, interpretare; decifrare:
    razbirati napise leggere le iscrizioni
    razbrati šifrirano besedilo decifrare il testo cifrato

    2. dedurre, desumere; discernere; scoprire; vagliare, valutare:
    razbirati posamezne predmete discernere i singoli oggetti
    iz njegovih besed razbiram, da je zelo zadovoljen dalle sue parole deduco che è assai soddisfatto
    pren. razbirati zrno od plev distinguere il grano dal loglio
  • sreč|en [é] (-na, -no) glücklich, nadvse: überglücklich; (blažen) glückselig
    biti srečen glücklich sein, sich glücklich preisen
    srečen in zadovoljen seelenvergnügt
  • vèč more; plus

    vèč kot... more than...
    vèč (od njih) several
    še vèč still more
    vèč kot dovolj enough and to spare
    vèč ljudi several people
    ne vèč no more, no longer
    vèč ali manj more or less
    nič vèč no more
    vèč dni several days, a day or two
    vedno vèč in vèč more and more
    nikoli vèč nevermore, never again
    vèč kot enkrat more than once
    vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
    čim vèč, tem bolje the more the better
    čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
    sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
    on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
    ni ga vèč he is no more
    bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
    imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
    vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
    vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
    ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
    nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
    vèč od njih poznam I know several of them
    nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
    spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
    ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
    nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
    ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
    ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
    od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then)
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • velik|o2 srednji spol (-ega) das Große
    v velikem im Großen, im großen Maßstab
    veliko in malo groß und klein
    sklepati od malega na veliko vom Kleinen auf das Große schließen
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni wer das Kleine nicht ehrt, ist das Große nicht wert
  • ves1 [ə] (vsa, vse)

    1. der/die/das ganze (ves svet die ganze Welt, vsa ulica die ganze Straße, vse poletje der ganze Sommer, ves dan sem čakal ich habe den ganzen Tag gewartet)

    2. (v vsem obsegu) aller, alle, alles (vsa sreča tega sveta alles Glück dieser Erde)
    korenina vsega zla die Wurzel allen Übels
    kljub vsemu trudu trotz aller Mühe
    ob/kljub vsej dobri volji bei allem guten/gutem Willen
    z vsem poudarkom mit allem Nachdruck
    z vso jasnostjo mit aller Deutlichkeit
    z vso resnostjo allen Ernstes
    z vso silo mit aller Kraft
    za vso prihodnost in alle Zukunft
    privzdignjeno: all der/die/das (ves ta čas all die Zeit)
    ves moj/tvoj … all mein/meine/meines, all dein/deine … (ves tvoj trud all deine Mühe, ves njun denar all ihr Geld)

    3. s pridevnikom ganz, total (ves obupan ganz/total verzweifelt), über- (ves srečen überglücklich)
    ves zadovoljen quietschvergnügt
    ves pomirjen quietschfidel

    4.
    na ves glas lautstark, laut
    na vso moč mit aller Kraft
    za ves svet für alles in der Welt
    na vsa usta vpiti: lautstark, hvaliti se: großmäulig
    na vsa usta hvaliti pretirano: über den grünen Klee loben

    5.
    vsa čast! mein Kompliment! Hut ab! ( komu vor jemandem)
    | ➞ → vsak, vse, vsi
  • vréden (-dna -o) adj.

    1. del valore di, che vale:
    njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
    as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
    gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

    2. degno; meritevole:
    pomilovanja vreden degno di compassione
    vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
    stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

    3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
    estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
    vreden nakit gioielli preziosi
    eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
    prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
    iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
    drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
    vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
    dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
    zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
    ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
    nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
    vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
    blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
    vreden graje censurabile, sindacabile
    vreden obsodbe condannabile
    vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • vseêno

    A) adv.

    1. lo stesso; ugualmente; tutt'uno:
    naj jih povabim? Meni je vseeno devo invitarli? Per me fa lo stesso

    2. cionondimeno; comunque:
    bil je dober delavec, a je moral vseeno oditi era un bravo lavoratore, è dovuto cionondimeno andarsene

    B) konj. lo stesso, cionondimeno:
    uspel je, vseeno ni bil zadovoljen era riuscito a farcela, cionodimeno era scontento
  • zastónj adv.

    1. gratis, gratuitamente:
    dobiti kaj zastonj ricevere qcs. gratis
    jesti in piti zastonj mangiare e bere a sbafo

    2. pog. (zaman) invano, vanamente:
    zadovoljen je bil, da se ni trudil zastonj era soddisfatto di non aver faticato invano
  • zeló very, most, exceedingly; mightily; pogovorno mighty, real

    zeló (nad vse) zadovoljen most pleased
    zeló nadarjen greatly gifted
    zeló vnetljiv highly inflammable
    zeló nespodobna zgodba a most indecent story
  • žreb samostalnik
    1. (o izbiranju) ▸ sorsolás
    žreb kvalifikacij ▸ selejtező sorsolása
    žreb skupin ▸ csoport sorsolása
    žreb turnirja ▸ torna sorsolása
    žreb pokala ▸ kupa sorsolása
    žreb tekmovanja ▸ verseny sorsolása
    rezultati žreba ▸ sorsolás eredménye
    sreča pri žrebu ▸ szerencse a sorsolásnál
    glavni žreb ▸ fősorsolás
    četrtfinalni žreb ▸ negyeddöntő sorsolása
    razplet žreba ▸ sorsolás kimenetele
    žreb polfinala ▸ elődöntő sorsolása
    opraviti žrebkontrastivno zanimivo kisorsol
    izvesti žrebkontrastivno zanimivo kisorsol
    žreb za SP ▸ vb sorsolása
    žreb za nagrade ▸ nyereménysorsolás
    določiti z žrebom ▸ sorsolással eldönt
    razdeliti z žrebom ▸ sorsolással oszt
    čakati na žreb ▸ sorsolásra vár
    žreb za svetovno prvenstvo ▸ világbajnokság sorsolása
    žreb štartnih številk ▸ rajtszámok sorsolása
    Člane, ki se imenujejo za tri leta, se določi z žrebom. ▸ A három évre kinevezendő tagokat sorsolással kell meghatározni.
    Vrstni red objave odgovorov je bil določen z žrebom. ▸ A válaszok közzétételének sorrendjét sorsolással döntötték el.
    V Hamburgu so opravili žreb skupin za žensko svetovno rokometno prvenstvo. ▸ Hamburgban kisorsolták a női kézilabda-világbajnokság csoportjait.

    2. ponavadi v športnem kontekstu (o rezultatu izbire) ▸ sorsolás
    neugoden žreb ▸ kedvezőtlen sorsolás
    ugoden žreb ▸ kedvező sorsolás
    Z ugodnim žrebom lahko tudi mi pridemo na svetovno prvenstvo. ▸ Kedvező sorsolás mellett mi is kijuthatunk a világbajnokságra.
    težak žreb ▸ nehéz sorsolás
    Ker sva imeli razmeroma težak žreb, nisem pričakovala, da se bova sploh prebili do finala. ▸ Mivel viszonylag nehéz volt a sorsolásunk, nem vártam, hogy egyáltalán eljutunk a döntőig.
    zadovoljen z žrebom ▸ elégedett a sorsolással
    Ampak lahko smo zadovoljni z žrebom in če bomo igrali dobro, lahko upamo na ugoden rezultat. ▸ Azonban elégedettek lehetünk a sorsolással, és ha jól játszunk, reménykedhetünk a kedvező eredményben.