obràz (-áza) m
1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico
2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto
3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica
Zadetki iskanja
- obviséti (-ím) perf. restare attaccato, rimanere appeso; pendere;
na licih mu je obvisel zadovoljen smehljaj sul viso si disegnò un sorriso di soddisfazione
pren. vprašanje je obviselo v zraku la domanda restò sospesa a mezz'aria
pren. njegovo življenje je obviselo na nitki la sua vita è appesa a un filo - pa (in) et, puis ; (toda) mais, pourtant, cependant
ali pa ou bien
pa ja! mais oui!, assurément
pa vendar et pourtant
pa naj bo! soit!
pa saj sem ti že rekel mais je te l'ai déjà dit
ti pa jaz toi et moi
kaj pa? quoi donc?
kam pa? où donc?
kaj pa delaš? mais que fais-tu donc?
ti ne pojdeš, jaz pa toi, tu n'iras pas, moi, si
jaz sem zadovoljen, on pa ne moi, je suis content, mais lui non
on ne bo hotel, sicer pa čemu to? il ne voudra pas, et puis à quoi cela servirait-il? - povsèm (popolnoma) fully, completely, to the full, utterly, quite, entirely; altogether
nekaj povsèm drugega a different thing altogether, quite a different thing
povsèm gluh (mrtev, slep) stone-deaf (stone-dead, stone-blind)
povsèm pijan dead drunk, žargon stoned
sem povsèm zadovoljen I am perfectly satisfied
ne povsèm trideset not quite thirty - práv correctamente; bien; como es debido
imeti prav tener razón
dati komu prav dar la razón a alg
dali so mu prav le han dado la razón, le han hecho justicia
prav ti je te está bien empleado; te lo has querido; lo tienes bien merecido
on ima popolnoma prav tiene muchísima razón
meni je prav me parece bien
če Vam je (se zdi) prav si le parece bien a usted; si usted no tiene inconveniente
njemu je vse prav (je z vsem zadovoljen) él se conforma con todo
meni je vse prav estoy conforme con todo; por mí no hay inconveniente
tako je prav! ¡eso está bien!, ¡muy bien!, ¡bien hecho!, ¡así me gusta!
že prav! ¡ya está bien!
če prav pomislim si lo pienso bien; considerándolo bien
sem prav slíšal? ¿he oído bien?
prav rad con mucho gusto, fam de mil amores
nikoli mu nič prav ne naredim no consigo hacer nada a su gusto
prav zato! ¡precisamente por eso!, ¡razón de más para ello!
ravno prav prihajate llega usted muy oportunamente
to mi pride ravno prav me viene muy a propósito, me conviene
odsotni nimajo nikoli prav quien no parece, perece - razbírati (-am) | razbráti (-bêrem) imperf., perf.
1. leggere, interpretare; decifrare:
razbirati napise leggere le iscrizioni
razbrati šifrirano besedilo decifrare il testo cifrato
2. dedurre, desumere; discernere; scoprire; vagliare, valutare:
razbirati posamezne predmete discernere i singoli oggetti
iz njegovih besed razbiram, da je zelo zadovoljen dalle sue parole deduco che è assai soddisfatto
pren. razbirati zrno od plev distinguere il grano dal loglio - sreč|en [é] (-na, -no) glücklich, nadvse: überglücklich; (blažen) glückselig
biti srečen glücklich sein, sich glücklich preisen
srečen in zadovoljen seelenvergnügt - vèč more; plus
vèč kot... more than...
vèč (od njih) several
še vèč still more
vèč kot dovolj enough and to spare
vèč ljudi several people
ne vèč no more, no longer
vèč ali manj more or less
nič vèč no more
vèč dni several days, a day or two
vedno vèč in vèč more and more
nikoli vèč nevermore, never again
vèč kot enkrat more than once
vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
čim vèč, tem bolje the more the better
čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
ni ga vèč he is no more
bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
vèč od njih poznam I know several of them
nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then) - vêlik (-íka -o)
A) adj.
1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo
2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo
B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai - velik|o2 srednji spol (-ega) das Große
v velikem im Großen, im großen Maßstab
veliko in malo groß und klein
sklepati od malega na veliko vom Kleinen auf das Große schließen
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni wer das Kleine nicht ehrt, ist das Große nicht wert - ves1 [ə] (vsa, vse)
1. der/die/das ganze (ves svet die ganze Welt, vsa ulica die ganze Straße, vse poletje der ganze Sommer, ves dan sem čakal ich habe den ganzen Tag gewartet)
2. (v vsem obsegu) aller, alle, alles (vsa sreča tega sveta alles Glück dieser Erde)
korenina vsega zla die Wurzel allen Übels
kljub vsemu trudu trotz aller Mühe
ob/kljub vsej dobri volji bei allem guten/gutem Willen
z vsem poudarkom mit allem Nachdruck
z vso jasnostjo mit aller Deutlichkeit
z vso resnostjo allen Ernstes
z vso silo mit aller Kraft
za vso prihodnost in alle Zukunft
privzdignjeno: all der/die/das (ves ta čas all die Zeit)
ves moj/tvoj … all mein/meine/meines, all dein/deine … (ves tvoj trud all deine Mühe, ves njun denar all ihr Geld)
3. s pridevnikom ganz, total (ves obupan ganz/total verzweifelt), über- (ves srečen überglücklich)
ves zadovoljen quietschvergnügt
ves pomirjen quietschfidel
4.
na ves glas lautstark, laut
na vso moč mit aller Kraft
za ves svet für alles in der Welt
na vsa usta vpiti: lautstark, hvaliti se: großmäulig
na vsa usta hvaliti pretirano: über den grünen Klee loben
5.
vsa čast! mein Kompliment! Hut ab! ( komu vor jemandem)
| ➞ → vsak, vse, vsi - vréden (-dna -o) adj.
1. del valore di, che vale:
njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto
2. degno; meritevole:
pomilovanja vreden degno di compassione
vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa
3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
vreden nakit gioielli preziosi
eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
vreden graje censurabile, sindacabile
vreden obsodbe condannabile
vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai - vseêno
A) adv.
1. lo stesso; ugualmente; tutt'uno:
naj jih povabim? Meni je vseeno devo invitarli? Per me fa lo stesso
2. cionondimeno; comunque:
bil je dober delavec, a je moral vseeno oditi era un bravo lavoratore, è dovuto cionondimeno andarsene
B) konj. lo stesso, cionondimeno:
uspel je, vseeno ni bil zadovoljen era riuscito a farcela, cionodimeno era scontento - zastónj adv.
1. gratis, gratuitamente:
dobiti kaj zastonj ricevere qcs. gratis
jesti in piti zastonj mangiare e bere a sbafo
2. pog. (zaman) invano, vanamente:
zadovoljen je bil, da se ni trudil zastonj era soddisfatto di non aver faticato invano - zeló very, most, exceedingly; mightily; pogovorno mighty, real
zeló (nad vse) zadovoljen most pleased
zeló nadarjen greatly gifted
zeló vnetljiv highly inflammable
zeló nespodobna zgodba a most indecent story - žreb samostalnik
1. (o izbiranju) ▸ sorsolásžreb kvalifikacij ▸ selejtező sorsolásažreb skupin ▸ csoport sorsolásažreb turnirja ▸ torna sorsolásažreb pokala ▸ kupa sorsolásažreb tekmovanja ▸ verseny sorsolásarezultati žreba ▸ sorsolás eredményesreča pri žrebu ▸ szerencse a sorsolásnálglavni žreb ▸ fősorsolásčetrtfinalni žreb ▸ negyeddöntő sorsolásarazplet žreba ▸ sorsolás kimeneteležreb polfinala ▸ elődöntő sorsolásaopraviti žreb ▸ kontrastivno zanimivo kisorsolizvesti žreb ▸ kontrastivno zanimivo kisorsolžreb za SP ▸ vb sorsolásažreb za nagrade ▸ nyereménysorsolásdoločiti z žrebom ▸ sorsolással eldöntrazdeliti z žrebom ▸ sorsolással osztčakati na žreb ▸ sorsolásra váržreb za svetovno prvenstvo ▸ világbajnokság sorsolásažreb štartnih številk ▸ rajtszámok sorsolásaČlane, ki se imenujejo za tri leta, se določi z žrebom. ▸ A három évre kinevezendő tagokat sorsolással kell meghatározni.
Vrstni red objave odgovorov je bil določen z žrebom. ▸ A válaszok közzétételének sorrendjét sorsolással döntötték el.
V Hamburgu so opravili žreb skupin za žensko svetovno rokometno prvenstvo. ▸ Hamburgban kisorsolták a női kézilabda-világbajnokság csoportjait.
2. ponavadi v športnem kontekstu (o rezultatu izbire) ▸ sorsolásneugoden žreb ▸ kedvezőtlen sorsolásugoden žreb ▸ kedvező sorsolásZ ugodnim žrebom lahko tudi mi pridemo na svetovno prvenstvo. ▸ Kedvező sorsolás mellett mi is kijuthatunk a világbajnokságra.težak žreb ▸ nehéz sorsolásKer sva imeli razmeroma težak žreb, nisem pričakovala, da se bova sploh prebili do finala. ▸ Mivel viszonylag nehéz volt a sorsolásunk, nem vártam, hogy egyáltalán eljutunk a döntőig.zadovoljen z žrebom ▸ elégedett a sorsolássalAmpak lahko smo zadovoljni z žrebom in če bomo igrali dobro, lahko upamo na ugoden rezultat. ▸ Azonban elégedettek lehetünk a sorsolással, és ha jól játszunk, reménykedhetünk a kedvező eredményben.