Franja

dobítek (-tka) m

1. vincita, premio:
zadeti glavni dobitek vincere il primo premio

2. knjiž. (pridobitev, korist) vantaggio, acquisto

3. šah. (osvojitev) presa:
dobitek kmeta presa del pedone

dobíti to get; to receive; to gain; to win; (s prošnjo) to obtain

dobíti zopet (nazaj) to retrieve
dobíti darilo to receive a present
dobíti poklon (udarec, ukaz) to receive a compliment (a blow, an order)
dobíti prvo nagrado to win the first prize
dobíti dovoljenje to get leave (to)
dobíti vročino medicina to catch a fever
dobil je mesto po mojem priporočilu he obtained the situation through my recommendation
si dobil moje pismo včeraj? did you receive my letter yesterday?
dobil je, kar mu gre he's got what he deserves
kaj si dobil za svoj rojstni dan? what did you get for your birthday?
dobíti jih (figurativno) to get it, to catch it
jih boš že dobil (po glavi)! you'll catch it!
ta artikel se povsod dobi this article is to be got everywhere
mila ni mogoče dobíti soap is not to be had (ali is unobtainable, is not available)
kakor dobljeno, tako izgubljeno ill-gotten, ill spent
kemikalije se dobivajo iz... chemicals are obtained from...
jih boš dobil! (figurativno) you will catch it!
dobíti, zadeti glavni dobitek to hit the jackpot

fráča sling; (igrača) catapult

s fráčo metati to throw with a sling; to sling; to catapult
loviti (ptice) s fráčo to catapult
zadeti koga s kamnom s fráčo to hit someone with a stone from a sling
strel, met s fráčo sling
streljati s fráčo to fire a catapult

glav|a¹ ženski spol (-e …)

1. del telesa: der Kopf, -kopf (človeška Menschenkopf, Janusova Januskopf, kačja Schlangenkopf, kodrasta Lockenkopf, Wuschelkopf, lisičja Fuchskopf, petelinja Hahnenkopf, ptičja Vogelkopf, plešasta Kahlkopf, svinjska Schweinskopf, telečja Kalbskopf; figurativno razgreta Feuerkopf, trda Dickkopf)
agronomija in vrtnarstvo zeljnata glava der Kohlkopf, Krautkopf
glava solate/cvetače ein Kopf Salat/Blumenkohl
anatomija glava podlahtnice der Ellenbogenkopf

2. privzdignjeno: das Haupt, -haupt (stara Greisenhaupt, levja Löwenhaupt, Meduzina Medusenhaupt, zmajeva Drachenhaupt)
ponosno dvignjene glave mit stolz erhobenem Haupt

3. (butica) der Schädel

4. član, udeleženec: der Kopf (pet glav fünf Köpfe); živina v hlevu: das Stück (Vieh) (pet glav fünf Stück)

5. (na čelu) das Haupt
glava Cerkve das Haupt der Kirche
kronana glava gekröntes Haupt
glava družine das Oberhaupt der Familie
(v vodstvu) der Kopf (firme der Firma, podjetja des Unternehnems, tolpe der Bande)

6. (napis vrh prve strani) der Kopf, -kopf (firme Firmenkopf, die Firmenaufschrift, pisemska Briefkopf)
|
glave/glavi … Kopf-
(črta glave [na roki] die Kopflinie, drža glave die Kopfhaltung, lovec na človeške glave der Kopfjäger, lov na človeške glave die Kopfjagd, oblika glave die Kopfform, obračalka glave anatomija der Kopfnicker, der Kopfhalter, der Kopfwender, obseg glave der Kopfumfang, polovica glave die Kopfhälfte, poškodba glave die Kopfverletzung, pranje glave die Kopfwäsche, skelet glave das Kopfskelett, zaščita glave der Kopfschutz, koža na glavi die Kopfhaut, rana na glavi die Kopfwunde, stoja na glavi der Kopfstand, gib z glavo die Kopfbewegung)
prednji del glave das Vorderhaupt
velik kot glava kopfgroß
velik kot otroška glava kinderkopfgroß, kindskopfgroß
glava:
ne vem, kje se me glava drži ich weiß weder ein noch aus/ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
od tega me boli glava das bereitet mir Kopfschmerzen
glava pri glavi Kopf an Kopf (tudi figurativno)
glave:
dobre glave gelehrig
ne beliti si glave sich kein Kopfzerbrechen machen (über)/(etwas) auf die leichte Schulter nehmen
glavo:
Glavo pokonci! Kopf hoch!
beliti si glavo sich den Hirn zermartern über, rätseln über
od skrbi: sich Sorgen machen über
figurativno imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
imeti rep in glavo figurativno Hand und Fuß haben
imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben/einen Brummschädel haben
imeti polno glavo den Kopf voll haben
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
imeti težko glavo einen schweren/dicken Kopf haben
imeti trdo glavo (tudi figurativno) einen harten Kopf/Schädel haben
imeti vročo glavo (tudi figurativno) einen heißen Kopf haben
izgubiti glavo figurativno den Kopf verlieren, (izgubiti življenje) dran glauben müssen
odgrizniti glavo figurativno den Kopf abreißen
ohraniti hladno glavo figurativno einen kühlen Kopf bewahren, auf dem Teppich bleiben
oprati komu glavo (jemandem) den Kopf waschen (tudi figurativno), figurativno (jemanden) abputzen
podpirati glavo sam sebi: das Kinn stützen
potegniti glavo med rame den Kopf einziehen
povešati glavo figurativno den Kopf hängen lassen
razbijati si glavo sich den Kopf zerbrechen/sich Gedanken machen über (etwas)
razbiti si glavo sich den Kopf/den Schädel einrennen
rešiti (si) glavo figurativno mit dem Leben davonkommen
skloniti glavo den Kopf neigen/senken
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken
visoko nositi glavo figurativno den Kopf hoch tragen
za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
zmešati komu glavo (jemandem) den Kopf verdrehen
glave množina:
glave padajo Köpfe rollen
stakniti glave die Köpfe zusammenstecken
čez glavo: über den Kopf, figurativno bis über den Kopf
potegniti čez glavo kos obleke: über den Kopf ziehen
imeti vsega čez glavo die Nase voll haben, überdrüssig sein, zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
zrasti komu čez glavo (jemandem) [zuviel] zu viel werden, (jemandem) über den Kopf wachsen
do glave:
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
iz glave:
(na pamet) auswendig
izbiti si kaj iz glave sich (etwas) aus dem Kopf schlagen
ne iti iz glave nicht aus dem Kopf wollen

na glavo: auf den Kopf
po stopnicah navzdol ipd.: kopfüber
na glavo Kopf-
(nagrada die Kopfprämie, das Kopfgeld, skok der Kopfsprung)
dati na glavo pokrivalo: aufsetzen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno) (padel je na glavo er ist auf den Kopf gefallen)
postaviti se na glavo sich auf den Kopf stellen
postaviti (vse) na glavo (alles) umkrempeln, umstoßen, pri iskanju: das Oberste zu unterst kehren
vzeti kaj na svojo glavo figurativno (etwas) auf sein Gewissen nehmen
zadeti žebelj na glavo figurativno den Nagel auf den Kopf treffen

nad glavo über dem Kopf
imeti streho nad glavo ein Dach über dem Kopf haben
ne imeti strehe nad glavo kein Dach über dem Kopf haben, obdachlos sein
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
zrušiti se nad glavo über dem Kopf zusammenbrechen

na glavi: auf dem Kopf
imeti na glavi pokrivalo: aufhaben
s čelado/kapo na glavi behelmt/bemützt
stati na glavi auf dem Kopf stehen, figurativno Kopf stehen
imeti maslo na glavi figurativno Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
od glave:
od glave do pete von Scheitel bis zur Sohle
po glavi:
po glavi pro Kopf, pro Mann, pro Nase
dohodek po glavi das Pro-Kopf-Einkommen
po svoji glavi nach (seinem) Willen
biti/iti po glavi nach dem Kopf gehen (ne more vse biti po tvoji glavi es kann nicht alles nach deinem Kopf gehen)
hoditi po glavi misli: durch den Kopf gehen
hoditi po glavi drug človek, otroci ipd.: auf der Nase herumtanzen
dobiti jo po glavi eins über den Kopf bekommen, eins aufs Dach bekommen, figurativno eine kalte Dusche bekommen
namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl
skakati komu po glavi figurativno (jemandem) auf der Nase herumtanzen
preko glave:
bis über die Ohren
odločati preko njegove/njene glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
pri glavi:
pri glavi beim Kopf, am Kopf
glava pri glavi Kopf an Kopf
v glavi:
bučati v glavi dröhnen (buči mi v glavi mir dröhnt der Kopf)
imeti rozine v glavi Rosinen im Kopf haben
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
obdržati v glavi (zapomniti si) (etwas) im Kopf behalten
v glavi se mi vrti ich bin schwindlig, alles dreht sich um mich
v glavi mi šumi der Schädel brummt mir
v glavo:
v glavo in den Kopf, an den Kopf
strel v glavo der [Kopfschuß] Kopfschuss
kri udari človeku v glavo das Blut steigt einem in den Kopf, ins Gesicht, figurativno da geht einem der Hut hoch
metati/vreči v glavo figurativno an den Kopf werfen
poslati si kroglo v glavo (ustreliti se) sich eine Kugel durch den Kopf jagen
to mi ne gre v glavo (ne morem razumeti) das geht mir nicht in den Kopf
stopiti v glavo figurativno in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
šiniti v glavo misel: durch den Kopf schießen
vbijati/vbiti v glavo beibringen, [einbleuen] einbläuen, einhämmern
vbiti si v glavo pri učenju: einbüffeln
vbiti si kaj v glavo figurativno sich (etwas) in den Kopf setzen
z glave:
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein aus der Krone fallen/dabei fällt dir kein Stein aus der Krone
z glavo:
z glavo mit dem Kopf
z glavo naprej pasti, skočiti: mit dem Kopf voran, kopfüber
strel z glavo šport der Kopfstoß, der Kopfball
papir z glavo podjetja das Geschäftspapier, der Kopfbogen
majati z glavo den Kopf schütteln
plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf/Leben bezahlen
zaletavati se z glavo ob zid figurativno sich den Schädel einrennen, mit dem Kopf gegen die Wand rennen
z glavo skozi zid figurativno mit dem Kopf durch die Wand
zmajevanje z glavo das Kopfschütteln
za glavo:
zadaj: hinter dem Kopf; für den Kopf; um den Kopf
… za glavo Kopf-
(naslonjalo der Kopfteil, die Kopflehne, die Kopfstütze, obveza der Kopfverband, podlaga die Kopfunterlage)
za glavo (dolžino glave) um Kopflänge
za glavo manjši einen Kopf kleiner/kürzer
za glavo večji einen Kopf größer
velik za glavo kopfgroß
gre za glavo es geht um Kopf und Kragen/es geht an den Kragen
prijeti se za glavo (tudi : figurativno) sich an den Kopf greifen
skrajšati za glavo (obglaviti) einen Kopf kürzer machen
za bistre glave Denksportaufgabe

glávica small head; botanika capitulum; figurativno capsule

glávica bucike pinhead
zadeti žebelj, žebljico na glávico to hit the nail on the head

glávica (-e) f

1. dem. od glava testolina

2. (majhen, glavi podoben del česa) capocchia (di spillo, fiammifero):
pren. zadeti žebljico na glavico cogliere nel segno

3. (del rastline, ki vsebuje seme ali plodove) bulbo, testa:
glavica česna testa d'aglio
makova glavica testa di papavero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. glavica (note) testa (della nota)
bot. cvetna glavica capolino
bot. prava glavica capsula
anat. sklepna glavica testa articolare

globoko [ô] tief, tief- (hladiti tiefkühlen, orati tiefpflügen, tehnika vleči tiefziehen, tehnika vrtati : tiefbohren); s pridevnikom tief …, tief- (ganjen [tiefbewegt] tief bewegt, hlajen tiefgekühlt, občuten [tiefempfunden] tief empfunden, [tiefgefühlt] tief gefühlt, prizadet tief betroffen, užaljen tief beleidigt, veren tief religiös, vlečen tehnika tiefgezogen, zasnežen [tiefverschneit] tief verschneit, žalosten tief betrübt, tief traurig)
globoko pasti figurativno tief sinken
globoko dihati durchatmen
globoko v noč bis tief in die Nacht hinein
globoko v srcu im tiefsten Herzen/ tief im Inneren
globoko pogledati v kozarec figurativno tief ins Glas gucken
globoko poseči v žep tief in die Tasche greifen
globoko zadeti v srce tief im Herzen treffen

kléč cliff; rock; crag

koralna kléč coral reef
poln kléči cliffy, craggy
podvodna kléč sunken reef
razbiti se na kléčeh to be wrecked on the rocks
zadeti na kléč to hit a rock

kòš (-a) m

1. gerla:
agr. gnojni koš carro del letame
pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

2. cesta, cesto; canestro, paniere:
koš za papir cestino (della carta straccia)

3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

4. anat.
prsni koš cassa, gabbia toracica

5. šport. canestro, cesto:
metati, streljati na koš tirare a canestro
zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

6. navt. (jamborni koš) coffa

7. žarg. mont.
dvigalni koš gabbia (di estrazione)

8. (velika količina) mucchio; palata:
na koše a mucchi, a palate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
ne soditi v isti koš non essere uguali
romati v koš essere cestinato
agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
avt. prekucni koš cassone ribaltabile
teh. sesalni koš succhieruola

loterij|a ženski spol (-e …) die Lotterie (denarna Geldlotterie, v krogih/kolih Klassenlotterie, številčna Zahlenlotterie)
zastopnik loterije der Lotterie-Einnehmer, Lotterieeinnehmer
zadetek na loteriji der Lotteriegewinn
zadeti na loteriji in der Lotterie gewinnen

loteríja lottery, (predmetna) raffle

igrati v loteríji to take part in a lottery (ali raffle), to buy a lottery (ali raffle) ticket
dobiti, zadeti v loteríji to win a lottery, to win a prize in a raffle (ali lottery)

loteríja (-e) f

1. lotteria; lotto:
zadeti milijon na loteriji vincere un milione alla lotteria
dobrodelna loterija pesca di beneficenza

2. pren. rischio

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale

mína mine

plavajoča mína drifting (ali floating) mine
magnetska mína magnetic mine
močna, rušilna mína (žargon) blockbuster
mína svinčnika, minica lead, (nadomestna) refill
čistilec, odstranjevalec mín pomorstvo minesweeper
odstranjevanje, čiščenje mín pomorstvo mine clearance
iskalec mín pomorstvo mine-locating craft
metalec mín mortar, trench mortar
polagalec mín, minonosec minelayer, (podmornica) mine-laying submarine
polagati míne to lay mines, žargon to lay eggs
sprožiti míno to spring a mine
naleteti na míno to hit a mine
zadeti na míno to strike a mine

mína (vojaško) mine ženski spol

magnetna (morska, plavajoča) mina mine magnétique (marine, flottante)
iskalec (področje) min détecteur moški spol (champ moški spol) de mines
polagati mine poser (ali mouiller) des mines
zadeti na mino heurter (ali toucher) une mine
stopiti na mino marcher sur une mine
teren, poln mineralogija terrain moški spol miné (ali truffé de mines); (vložek za svinčnik) mine ženski spol (de crayon), cartouche ženski spol

mína voj mina f

povodna (plavajoča) mina mina submarina (flotante)
iskalec min, lovec na mine (ladja) buscaminas m
področje min (voj) zona f de minas
polagalec min (ladja) posaminas m, minador m
iskati, odstranjevati mine localizar, dragar minas
naleteti, zadeti na mino (voj) chocar con una mina
stopiti na mino pisar una mina
namestiti mine colocar minas
poln min minado; sembrado de minas

múha zoologija mouche ženski spol ; (muhavost) caprice moški spol , fantaisie ženski spol , lubie ženski spol ; (na puški) guidon moški spol , mire ženski spol

konjska muha taon moški spol (des chevaux)
mesarska muha mouche bleue (ali à viande)
španska muha cantharide ženski spol, mouche d'Espagne
na muho vzeti koga viser quelqu'un, avoir l'œil ouvert sur quelqu'un
iz muhe delati slona faire d'une mouche un éléphant (ali d'un œuf un bœuf)
ubiti, zadeti dve muhi na en mah faire d'une pierre deux coups, faire coup double
v sili vrag muhe je faute de grives on mdnge des merles

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

nag|el (-la, -lo)

1. (hiter) schnell, rasch; eilig, hastig
nagli Eil-
(z naglimi koraki im Eilschritt, marš der Eilmarsch, tempo das Eiltempo)
naglo zadeti ereilen

2. prodaja, voda: reißend

3. ((pre)energičen) forsch; (prenagljen) vorschnell, übereilig, eilfertig

4. (nenaden) jäh (poguba jähes Verderben)
nagla jeza die Jähzornigkeit, der Jähzorn
nagle jeze jähzornig, leicht aufbrausend

5.
tehnika nagli poliv der [Blitzguß] Blitzguss

6.
medicina nagli porod die Sturzgeburt

napáčen wrong; false; incorrect

napáčno prislov wrong, wrongly
napáčno ime false (ali fictitious) name
ni napáčno! not bad!
napraviti napáčen korak to take a false step
ura gre napáčno the clock is (ali goes, is going) wrong
napáčno uganiti (nepravo zadeti) to guess wrong
napáčno razumeti to misunderstand
napáčno me razumete you misunderstand me, you mistake me
kaj se ti zdi napáčno pri tem? what do you find wrong with it?
na napáčnega je naletel (figurativno) he had come to the wrong shop
peljati se z napáčnim vlakom to take the wrong train
napáčno je držal knjigo he was holding the book the wrong way up
napáčno delati, narediti to act wrong, to do wrong
napáčno izgovoriti (obvestiti, pisati) to mispronounce (to misinform, to misspell)
napáčno peti to sing out of tune
napáčno (pre) soditi to misjudge
zelo napáčno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
zaiti na napáčna pota (figurativno) to take the wrong path (ali turning)
ne bi bilo napáčno, če bi to poskusili it wouldn't be a bad idea to try it, we see no harm in trying it
obrnil si se na napáč naslov (osebo) pogovorno you've come to the wrong shop
napáčna ideja a false idea
napáčen pojem a mistaken notion
napáčen odgovor a wrong answer
napáčen podatek, napáčna navedba false statement, misrepresentation
napáčna (telefonska) številka, napáčna zveza! sorry, wrong number!