Franja

motíti motim
I.
1. narušavati: motiti nočni mir; motiti proslavo z medklici
remetiti proslavu upadicama
2. smetati: motiti koga pri delu
smetati komu u poslu; ali vas motim
da li vama smetam
3. uznemirivati: motiti koga v premišljevanju; tvoja ošabnost me moti
tvoja oholost me uznemiruje
4. sprečavati: na vogalu ulice parkiran avto moti razgled na glavno cesto
5. zabavljati: motiti otroka, nestrpnega gosta
6. zavoditi: naslov moti človeka, da pričakuje veliko več; motiti dekleta
II. motiti se
1. varati se, zbunjivati se, buniti se: v tem človeku sem se motil, zelo se motite, če mislite to
2. vrtjeti se u glavi: tako sem lačen, da se mi moti; duševno motena osebnost
duševno remećena ličnost

nūgor -ārī -ātus sum (nūgae)

1. burke uganjati, šale zbijati (briti, uganjati), (nagajivo) šaliti se, kratkočasovati (se), zabavati se, zabavljati, igrati se, govoričiti, besedičiti, klepetati, čvekati: non inscite Demosthenes nugatur Ci., ut primum positis nugari Graecia bellis coepit H. kratkočasiti se = ukvarjati se z lažjimi opravili, nugari cum illo et ludere H.

2. uganjati burke, širokoustiti se, lagati: Pl.

onerō -āre -āvī -ātum (onus)

1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

2. metaf.
a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. — Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.

ònoditi -īm dial.
1. delati: da onodimo te stvari
2. ekspr. zabavljati, nergati

pester [pɛste] verbe intransitif preklinjati, rohneti, iobantiti; zabavljati, psovati, zmerjati (contre quelqu'un koga)

pisličáriti -ìčārīm
1. kramariti, štacunariti
2. ujedati se, zabavljati, nergati

prekonosírati -nòsīrām ekspr. grajati, zabavljati: muž je, zna šta radi, a ženino nije da ga prekonosira

prō-scindō -ere -scidī -scissum (prō in scindere)

1. naprej ali spredaj pretrga(va)ti, (s)trgati, raztrga(va)ti, (raz)cepiti, (raz)kalati, (raz)klati, razrez(ov)ati (razrezavati): proscissum vulnere pectus Stat., Rhodanus proscindens gurgite campos Sil., proscindere ferro quercum Lucan., piscem Ap., si quando fulgure terra proscissa est Iust.; occ. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, orati praho (ledino, prélog): Varr., Col. idr., arva Plin., solum Ap.; pesn. = (z)orati, preora(va)ti sploh: terras ferro Acc. ap. Non., terram iuvencis V., terram aratris Lucr., ferro campum O.; metaf. (pre)rezati, preseka(va)ti (presekovati), (iz)brazdati, (pre)brazditi (prebrazdovati): remo stagna Sil., navis proscindit aequor Cat., ventos Cl. prodreti (prodirati) skozi vetrove.

2. metaf. ošte(va)ti, (o)grdíti, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti, zasramovati, (o)psovati, (o)zmerjati, obrekovati, (raz)žaliti, slabo (grdo) govoriti o kom, obregniti (obregovati) se ob koga, nad kom, zabavljati čez koga, udrihniti (udrihati) čez koga, po kom, „precediti (precejati)“ koga: Plin., Val. Max., Suet., Aus., Lact. idr., summotum patriā proscindere desine O.

rail³ [réil] neprehodni glagol
posmehovati se, rogati se, zbadati, zmerjati, kritizirati, zabavljati (at, against proti)
prehodni glagol
z zmerjanjem, zbadanjem koga pripraviti do (česa)

to rail s.o. out of the house z zmerjanjem (koga) izgnati iz hiše; arhaično pregnati z zmerjanjem, grajanjem

râler [rɑle] verbe intransitif hropsti; umirati; (= raller) ruliti, rukati (o jelenu); figuré godrnjati, nergati, zabavljati; populaire, vieilli dolgo mešetariti, barantati

faire râler quelqu'un razkačiti, razjeziti, spraviti v slabo voljo koga

rant [rænt]

1. samostalnik
napihnjenost, nadutost, oholost, bahavost, hvaličavost; bombastičnost; kričav govor brez pravega smisla, bombastičen govor, prazno govoričenje; ploha besed, brbljanje; tirada

2. neprehodni glagol
bombastično, napihnjeno, bahavo, hvalačavo govoriti; vpiti, kričati; bučati, besneti
arhaično glasno zmerjati, zabavljati (at, against proti)
prehodni glagol
teatralno pridigati, predavati

räsonieren razkladati, rezonirati; zabavljati

récriminer [rekrimine] verbe intransitif, juridique protiobtožiti; protestirati, pritoževati se, ostro in z grenkobo kritizirati; familier nergati, zabavljati

récriminer contre tout le monde et à propos de tout protestirati proti vsemu svetu (vsem) in za vsako stvar

renauder [rənode] verbe intransitif, populaire, vieilli nergati, protestirati, zabavljati (à propos de taut na vse)

rouscailler [ruskaje] verbe intransitif, populaire, vieilli govoriti; populaire protestirati, zabavljati

il est toujours en train de rouscailler on vedno zabavlja, godrnja, nerga, protestira

rouspéter [ruspete] verbe intransitif, populaire zabavljati, nergati, godrnjati, protestirati

il n'est jamais satisfait, il rouspète toujours on ni nikoli zadovoljen, vedno nerga, godrnja, zabavlja, protestira

stänkern figurativ zabavljati

vellicō -ārē -āvī -ātum (intens. k vellere)

1. puliti, „pukati“, „pipati“, skubsti, skubiti, izdirati, puliti lase, vleči za lase, ščipati: Varr., P. F. idr., ea (sc. cornix) volturios duo vicissim vellicat Pl. pipa = ima za norca, vleče za nos, puer a paedagogo se vellicari respondit Q. Klas. le

2. metaf.
a) z besedami ščipati = obirati, opravljati, obrekovati, ogovarjati, prerešetavati, zabavljati čez koga, grdíti, slabo, grdo govoriti o kom, v nič dajati, (z)manjšati, zmanjševati: Sen. ph., Gell. idr., aliquem Pl., in circulis vellicant Ci., absentem H.
b) grdo ravnati s kom, trpinčiti koga, žaliti koga, prizade(va)ti koga (iz ljubosumnosti, z ljubosumnostjo): nec mihi tam duris insultet moribus et te vellicet Pr.
c) spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati): animum, aliquem Sen. ph.

zabávati -am zabavljati: zabavati koga s čim
zabavljati koga čime; zabavati se z branjem revij
zabavljati se čitanjem časopisa

zajédati zàjēdām
1. ujedati, zbadati, zabavljati
2. utrgovati pri plačilu