Franja

pour [pur] préposition za; v korist, na ljubo; na mesto; v imenu; zaradi; kar se tiče; (pri nedoločniku) da bi, ker, čeprav

c'est pour cela que zato
mot pour mot beseda za besedo
œil pour œil oko za oko
pour affaires poslovno
pour ainsi dire tako rekoč
pour votre bien v, za vaše dobro
pour de bon resnično, zares, pristno
pour le cas où v primeru da
et pour cause! iz le preveč jasnega razloga!
pour ce qui me concerne kar mene tiče
pour grand qu'il soit naj bo še tako velik
pour lors v tistem primeru, takrat
pour moi kar mene tiče, z moje strani
pour le moins najmanj
pour le moment trenutno, za zdaj
pour peu que če le količkaj
pour le plaisir za zabavo, za šalo
pour que da, da bi
pour être riche, il n'en est pas plus heureux čeprav je bogat, ni zato nič bolj srečen
pour cette raison iz tega razloga
pour de bonnes raisons iz tehtnih razlogov
pour toute réponse namesto odgovora
pour la vie za vse življenje, za ves čas življenja
cinq pour cent pet od sto (5%)
être pour beaucoup (peu, rien) dans quelque chose imeti, igrati veliko (majhno, nobeno) vlogo pri čem; mnogo (malo, nič) prispevati k čemu, biti udeležen pri čem
il en a été pour son argent bil je ob, izgubil je svoj denar
je n'y suis pour rien to ni moja krivda
c'est du pour (populaire) to ni res
partir pour (Paris, la France) odpotovati v (Pariz, Francijo)
passer pour (riche) veljati za (bogatega)
prendre pour imeti, smatrati za
le pour et le contre za in proti

praesentia -ae, f (praesēns)

1. pričujočnost, prisotnost, navzočnost, vpričnost: eorum adspectum praesentiamque vitare Ci., deorum ipsorum saepe (pogostna) praesentiae Ci., praesentiam sui facere Icti. navzoč biti, javiti se, praesentia animi C., Ci. pričujočnost (prisotnost) duha, odločnost, neustraš(e)nost; occ. neposredno delovanje, učinek, učinkovanje, vplivanje, vtis, moč: veri O.

2. sedanjost: in praesentiā Ter., C., Ci., N., L., Cels. za zdaj, hipno, ta hip, ta trenutek, v tem hipu, v tem trenutku; tudi o relat. sedanjosti = za takrat, za tedaj, v tistem času (trenutku), (za) tisti hip (čas), tisti hip (trenutek): Caesar satis habebat in praesentiā hostem rapinis prohibere C.; prim. pod impraesentiārum.

prae-sum -esse -fuī -futūrus biti spredaj, od tod

1. biti načelnik (predstojnik, vodja, voditelj, nadzornik), načelovati, voditi, ravnati, urejati, upravljati, ukvarjati (pečati) se s čim: Col., Icti. idr., omnibus druidibus praeest unus C., praeesse populo Ci., ei provinciae S., magistratui C., Ci., severe praefuit Ci., potestati N. opravljati službo, tantis rebus N. imeti oblast (nadzor) nad tako pomembnimi zadevami, maioribus N. reševati večje naloge, artificio, studio, sacerdotio, navi faciendae ali aedificandae, agro colendo Ci., ludis faciendis L., lares praesunt moenibus urbis O. ščitijo, temeritati ali crudelitati Ci. biti glavna oseba (glavni) pri čem, posebej se udeležiti (udeleževati) česa, biti posebej soudeležen (sodelovati) pri čem; abs.: qui praesunt Varr., Ci. predstojniki, glavni, šefi.

2. occ. upravljati (voditi upravo) kot namestnik, biti namestnik: Ciliciae Cu., provinciae Ci., qui Sardibus praeerant T.; abs.: in Mediā Cu., in ea provincia triennium praeesse Ci.; (kot voj. t.t.) poveljevati, imeti (nad)poveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti (nad)poveljnik (vrhovni poveljnik): equitatui, navibus, classi C., exercitui C., N., equitum alae N., regis opibus N. kraljevim vojaškim silam, summae imperii N. imeti nadpoveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti nadpoveljnik (vrhovni poveljnik); abs.: qui praesunt N. častniki, oficirji, praeesse eā regione, in Brutiis L., Lissi C. v Lisu, Hadrumeti Auct. b. Afr., circum ea castella Auct. b. Hisp. — Od tod pt. pr. praesēns -entis

I. kot pt. osebno pričujoč, prisoten, navzoč(en), sam, osebno: in improbi praesentis imperio maiorem esse vim quam in bonorum absentium patrocinio Ci., praesentem adesse Kom., Ci., C., praesens sermo Ci. ep. usten pogovor, praesens (osebno, ustno, na štiri oči) tecum egi Ci., classem imperio praesens regebat Plin. ali praesentes invisimus L. sam(i), osebno, aliquem praesentem laudare Ci. v obraz, ob njegovi navzočnosti, virum praesentem et audientem Ci. ki je to slišal na svoja ušesa = ob njegovi navzočnosti, quaestionem habere de praesente Ci. vpričo njega; pogosto abl. abs. aliquo praesente C., Ci., N. idr. vpričo koga, praesente nobis Pl. ali nobis praesente (nam. praesentibus) Acc. ap. Non.; pesn.: praesentia ora adgnoscere V. živo lice. —

II. kot adj.

1. sedanji, zdajšnji, pričujoč, trenuten, vpričen, osorenji: hora, aetas H., virtus Cu. sodobnikov, dolor Lucr., bellum N. tedanja (relat.), verba Gell. sedaj navadne, praesenti tempore O. = in praesenti (sc. tempore) Ci. idr. zdaj, za zdaj; pogosto tudi o relat. sedanjosti = takraten, tedanji: quae praesens tempus desiderabat N., parum utiliter in praesens certamen respondit L., in praesenti gloriosum fuit N. trenutno, hipno, in praesens tempus Ci. idr. za zdaj, za takrat = in praesens Ci. idr. = ad praesens tempus Iust. ali samo ad praesens Suet., munimentum ad praesens, in posterum ultionem T.; ad praesens = dozdaj, do sedaj, doslej: Amm., in rem praesentem venire Ci., Sen. ph. ali perducere Q. napotiti se (oditi, spraviti se) na kraj sam, in re praesenti L. na kraju samem, na licu mesta; pl. subst. praesentia -ium, n
a) sedanjost, sedanje (trenutne) okoliščine (razmere), sedanji (trenutni) položaj: Cu., H., T., Suet.
b) sedanjost = dogodki sedanjosti, sedanji (sočasni) dogodki: O.

2. takojšen, takojšnji, trenuten, hipen, takoj (precej, neutegoma, nemudoma) nastopajoč (se vršeč, pri rokah), nemuden, neodlašajoč, neizogiben, neizogibljiv, neizbežen, neizbegljiv: mors Ci., Cu., V., H., praesens poena sit Ci., religio iuris iurandi spem praesentis deditionis sustulit C., metus praesentis exitus Ci., a praesenti supplicio se continere Ci., praesens diligentia consulis S., decretum L., preces Pr. (takoj za pregreškom), somnium Pl., apologus Pl. basen, ki meri naravnost na koga, pecuniam praesentem solvere Ci. takoj v gotovini (iz)plačati; tako tudi: fraudator praesens solverit Icti. ali praesenti die dari Icti. v gotovini; occ. nujen, neodložljiv, silen: ei meas praesentīs preces non putas profuisse? Ci., praesens officium Ci., iam praesentior res erat L., in praesentissimis periculis Q.

3. takoj (nemudoma) kažoč svojo moč, takoj (nemudoma) delujoč, takoj (nemudoma) učinkujoč, krepek (krepak), močen (močan), mogočen, silen: auxilium Ci., V., dignitas Ci., praesentes ad nocendum vires habere Hirt. in Ci. ep., praesens venenum Mel., Plin., praesentior medicina Col., praesentissimum remedium Col., Plin., memoria praesentior L. bolj živ, bolj svež, quo (sc. malo) non praesentius ullum V. hujše, odium amorne fuerit praesentior O., Austri praesentes H., nec praesentior illo est deus O.; z inf. imajoč moč, zmožen, sposoben kaj storiti: praesens vertere funeribus triumphos H., o diva, praesens vel imo tollere de gradu mortale corpus H.; occ. takoj (rad) pomagajoč, ki takoj priskoči na pomoč, ugodeč, ugajajoč: Ter. idr., numina V., numina vatum O., dea praesens nostro succurre labori V., praesens divus habebitur Augustus H., modo diva praesens adnuat ausis O.

4. očiten, viden, očivesten, očividen: ora V., insidiae fructus Ci. ep.

5. odločen, pogumen, hraber, smel, neustrašen: Ter., Auct. b. Alx. idr., homo O., animus Ci., V., animus praesentior L., animo praesens O., praesens ingenio Plin. ki ni nikdar ob prisotnost duha.

présent² [-zɑ̃] masculin sedanjost; grammaire sedanji čas, sedanjik

pour le présent za zdaj, trenutno, začasno
à présent zdaj, sedaj
jusqu'à présent doslej
dès à présent že sedaj, odslej
vivre dans le présent živeti brez skrbi, kaj bo v prihodnosti, živeti egoistično

presente ženski spol

por la presente informo a V. s tem (dopisom) Vam sporočam ...
por la presente za zdaj, sedaj, ta čas

samec samostalnik
1. (žival moškega spola) ▸ hímV čredi imajo za zdaj štiri samice in enega samca. ▸ A csordában egyelőre négy nőstényük és egy hímjük van.
Večina samcev z urinom označi tudi svoje ozemlje. ▸ A legtöbb hím vizelettel jelöli ki a területét.

2. (samski moški) ▸ agglegényDo štiridesetega leta je ostal zakrknjen samec. ▸ Negyvenéves korára megrögzött agglegény lett.Morda se ne bi smel poročiti, vse življenje bi moral ostati zaželen samec. ▸ Talán nem szabadott volna megházasodnia, élete végéig maradhatott volna kívánatos agglegény.

3. neformalno, lahko izraža pozitiven odnos (moški) ▸ hím
Raziskava, je pokazala, da 15 odstotkov "človeških samcev" ne opazi, ali je imela ženska lepotno operacijo. ▸ A kutatás kimutatta, hogy az „emberi hímek” 15 százaléka nem veszi észre, hogy átesett-e a nő szépészeti beavatkozáson.
Carrie je suhljata, modno ozaveščena in od postavnih samcev oblegana uspešna newyorška kolumnistka. ▸ Carrie vékony, a divatban jártas és a jó kiállású hímek által ostromolt, sikeres New York-i tárcaíró.

4. (kozolec) ▸ egyes szénaszárító, szimpla szénaszárító

tempus¹ -oris, n (morda sor. s templum; gl. templum)

1. del časa, čas, doba, obdobje, razdobje: tempus anni C., Plin. = tempus caeli Lucr. in v pl. tempora anni Lucr. letni čas(i), hibernum tempus anni Ci., saevitia temporis S. letnega časa = zime, diei tempus Ter., extremum tempus diei Ci., matutina tempora Ci. zgodnje (rane, jutranje) ure, tempus ponere in re Ci. čas razdeliti (porazdeljevati) za kaj, annuum mihi tempus (rok, odlog) des N., ubi tempus tibi erit Ter. ko boš imel čas, ko boš utegnil, kadar utegneš, non est mihi tempus H. nimam časa, ne utegnem; occ.
a) čas (kot gram. t.t.): Varr., Q.
b) mera, kvantiteta, časomerje, prozodija: Ci., Q., (sc. scriptis) si eripias tempora certa modosque H. Pogosto adv., in sicer v abl.: tempore O. sčasom (s časom), sčasoma, hoc, illo, eo tempore (= id temporis), omni, brevi tempore Ci. idr.; v zvezi z raznimi praep.: ad tempus Ci. idr. = in tempus O., T. za nekaj časa, za trenutek (naspr. in perpetuum), ad hoc tempus C. doslej, in tempus praesens Ci. (za) zdaj, zaenkrat, in omne tempus Ci. za vselej, za vedno, in reliquum tempus C., Ci. (za) v prihodnje, ex quo tempore Ci. odkar, per idem tempus Ci., prav tačas, prav v tem času, ad tuum tempus Ci. do tvojega časa, do tvoje dobe, do tvojega konzulovanja. S subjektnim gen.: temporibus (tempore) Neronis T. v času (za časa) Nerona, v času (za časa) Neronove vladavine; z objektnim gen.: Sen. rh., Sen. ph. idr., aliud tempus est petendi, aliud persequendi Ci.

2. occ.
a) pravi (pripraven, primeren, ugoden) čas (trenutek), priložnost, prilika: occasio et tempus Pl., tempus rei gerendae dimittere N., tempus proelii committendi Ci., tempore dato N., T. ob primerni priložnosti, cum magistratuum creandorum tempus esset L., alienum tempus est mihi tecum expostulandi, purgandi autem mei necessarium Ci., tempus est cedendi et abeundi Gell., loquendi tempus Vell.; tempus est (zadnji, skrajni) čas je: z inf.: dicere Ci., maiora conari L., finem facere N.; z ACI: tempus est maiores exercitus parari N., tempus est iam hinc abire me Ci., tempus est te revisere molestias nostras Plin. iun.; tempus fuit (erit) s cum (z ind.): Ci.; s cj.: Ter., Varr., Ci., V.; s konsekutivnim stavkom: videtur tempus esse, ut eamus ad forum Pl., tempus maxime esse (da je že skrajni čas), ut domum eat Pl., non id tempus esse, ut merita tantummodo exsolverentur L. Pomni poseb.: ad tempus Ci. = per tempus Pl. = suo tempore Ci. ali in tempore Ter. ali (večinoma pesn. tudi samo) tempore Pl., Ci., O., Ph. ob pravem času, za časa, pravočasno; v enakem pomenu tudi loc. temporī Ca., Ci. ali (po starejši sklanjatvi tempus, *temperis) temperī Kom.; tudi (abl.) tempore Pl., Gell.; s komp. temperius (temporius N. fr., Col.) bolj zgodaj (rano, zarana), prej: modo surgis temperius, modo serius incidis undis O., temperius fiat Ci., ante tempus Ci. pred pravim (primernim, običajnim) časom, predčasno, post tempus venire Pl. prepozno.
b) hud (neugoden, neprimeren, neprijeten, neugoden) čas, nezgoda, nesreča, nevarnost, usoda, žalosten (težaven, nevaren) položaj, žalostne (težavne, nevarne) razmere ali okoliščine: hoc in tempore nulla civitas Atheniensibus auxilio fuit N., o tempus miserum atque acerbum provinciae Siciliae Ci., temporibus rei publicae exclusi Ci., omne meum tempus amicorum temporibus transmittendum (posvetiti stiskam prijateljev) putavi Ci., neque poëtae tempori meo (moji nesreči = mojemu pregnanstvu) defuerunt Ci., scripsi de temporibus meis Ci. o svoji usodi.
c) (časovne) razmere, okoliščine, okolnosti, položaj: homo haud sane temporum Ci. nikakor ne kos svojemu položaju, ki ne zna presoditi okoliščin, orationes sunt temporum Ci. se ravnajo glede na okoliščine (razmere), glede na razvoj dogodkov; tempori (temporibus N.) servire Ci. ep. vda(ja)ti se v razmere (položaj), kloniti pod okoliščinami (razmerami), prepustiti se položaju (razmeram, okoliščinam), in hoc tempore Ci. ali in tempori cedere Ci. ep. uklanjati se razmeram, ravnati se po okoliščinah, tali tempore L. v takih razmerah (okoliščinah), v takem položaju, ad tempus Ci. ali pro tempore S., C. ali ex tempore (npr. consilium capere) Ci. po okoliščinah, glede na okoliščine, po potrebi, kakor so okoliščine nanesle, glede na razmere (položaj); od tod: ex tempore dicere Ci. nemudoma, neutegoma, z mesta, nepripravljen, brez priprave, improvizirano = ekstemporirati; temporis causa Ci. v sili časa (trenutka), pod težo trenutka (položaja, razmer).

ubežnik samostalnik
1. (kdor beži zaradi kršenja zakona) ▸ szökevényIskali so nevarna ubežnika, ki sta ponoči ušla iz pripora. ▸ A veszélyes szökevényeket keresték, akik tegnap a börtönből szöktek meg.

2. (kdor beži iz političnih razlogov; emigrant) ▸ menekült, szökevényNova vojna vihra na Kosovu pa je dom spet napolnila z ubežniki, ki za zdaj še nimajo statusa beguncev. ▸ Az új koszovói háborús hullám ismét menekültekkel töltötte meg az otthont, akik egyelőre még nem rendelkeznek menekültstátusszal.

3. v športnem kontekstu (vodilni tekmovalec) ▸ szökevény Ubežniki so si prikolesarili več kot sedem minut prednosti. ▸ A szökevények több mint hét perc előnyre tettek szert.

zdaj¹

1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

4.
od zdaj (poslej) von hier an/ab
za zdaj (zazdaj) einstweilen
|
ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
zdaj pa imaš da hast du den Salat
zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
zdaj šele (zanalašč) nun erst recht

zdáj zdájle now, at present; this moment; actually

zdáj, zdájle! šport time!
prav zdáj, zdájle, ravno zdáj, zdájle just now, this (very) moment
zdáj, zdájle ali nikoli now or never
zdáj, zdájle to zdáj, zdájle ono now this now that
zdáj, zdájle... zdáj, zdájle now... now, sometimes... sometimes, at one time... at another
takoj zdáj, zdájle at once, immediately, instantly
do zdáj, zdájle up to now, up to this moment, till now, by now, until now, up to the present
od zdáj, zdájle from now on, from this time on
od zdáj, zdájle naprej henceforth, henceforward, in future, in the future, from this time forward
kaj zdáj, zdájle! well then?
za zdáj, zdájle (za to pot) for this once, for the time being, for the nonce
kaj boš napravil zdáj, zdájle? what are you going to do now?
kako zdáj, zdájle? how now?
šele zdáj, zdájle, ko ga poznam... only now that I know him...
sedajle nameravam (pisati) I am going (to write), I am on the point (of writing), I am about (to write)

zdáj ahora; al presente; actualmente

do zdaj hasta ahora
za zdaj por ahora, por el momento
od zdaj, že zdaj desde ahora, de ahora
od zdaj naprej desde ahora en adelante

zdàj maintenant, à présent

do zdaj jusqu'à maintenant (ali à présent), jusqu'ici
od zdaj naprej à partir de maintenant, à partir de ce moment, dorénavant, désormais
že zdaj dès maintenant, dès à présent
za zdaj pour le moment (ali l'instant)
zdaj … zdaj … tantôt … tantôt…
zdaj pa zdaj de temps en temps, de temps à autre
zdaj tu, zdaj tam par-ci, par-là, çà et là, ici et là

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!

пора f čas; doba, obdobje;
пора (brezos.) čas je;
до сих пор doslej;
в самую пору o pravem času;
порой, порoю včasih;
с давних пор od nekdaj;
с которых пор? od kdaj;
до поры до времени za zdaj;
на первых порах v začetku;
в (самой) поре pri najboljših močeh

что

1. (zaim.) kaj?; ki, kar;
что вы сказали? kaj ste rekli?, kako to mislite?;
ни за что za nobeno ceno;
дом, что стоит на углу hiša, ki stoji na vogalu;
что за? kakšen?;
пока ч. za zdaj;
только ч. pravkar;
ни за что ни про что meni nič, tebi nič; brez vzroka;
ну что-же? no kaj pa?;
для чего čemu?;
на что я ему ответил na kar sem mu odgovoril;
к чему? čemu?;
а что? zakaj sprašuješ?;
на что тебе это? kaj boš s tem?;
остаться ни при чём (ни с чем) ostati praznih rok;
ни за чем zaman;
что до того kar se tega tiče;
за чем он пришёл? po kaj je prišel?;
во что бы то ни сгало naj velja, kar hoče;
ч. ни на есть kakršen koli že;
что ни говорите, а он прав recite, kar hočete, on ima prav;
ну что-же? je pač tako;
что вы (ты)! kaj pa mislite (misliš)?;
что ни год sleherno leto;

2. da (veznik);
я ему сказал, что не приду rekel sem mu, da ne pridem