Franja

charmer [šarme] verbe transitif očarati; začarati, uročiti; zelo razveseliti; zapeljati

charmer un serpent uročiti, fascinirati kačo
charmer une douleur z magijo ublažiti bolečino
charmer le public očarati, navdušiti občinstvo
je suis charmé de vous voir veseli me, zelo mi je drago, da vas vidim

dēcantō -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. prepevati, pojoč predavati: Lucan., Suet., miserabiles elegos H.; (zaničljivo) žebrati, venomer ponavljati, premlevati: Sen. ph., Q., augurium, praecepta, causas Ci., haec decantata erat fabula Ci., nenia decantata Camillis H.

2. začarati, ureči (urekati), očarati: nullo decantatus carmine, his verbis … decantatus maritus, decantatis fibris Ap.

— II. intr.

1. nehati peti, odpeti: sed iam decantaverant Ci.

2. igrati (na glasbilo), kako skladbo izvajati: Appius Claudius epulandi decantandique ius tibicinibus in publico ademit Aur.

dēvōtō -āre -āvī -ātum (intens. glag. dēvovēre)

1. koga podzemnim bogovom kot dar obljubiti, žrtvovati, smrti preda(ja)ti, smrti posvetiti (posvečevati): Acc. ap. Non., Decium Ci.

2. occ.
a) prekleti (preklinjati): se Aug.
b) začarati, zakleti (zaklinjati), uročiti: sortes Pl., devotatus defixusque Ap. h.

3. z zaobljubami poz(i)vati, zaklinjajoč na pomoč klicati: numina Ap., asinos cum Iside Min.

dēvoveō -ēre -vōvī -vōtum

1. božanstvu kot dar obljubiti (obljubljati), nameniti (namenjati), posvetiti (posvečevati), darovati, žrtvovati: Enn., Agamemnon cum devovisset Dianae, quod in suo regno pulcherrimum natum esset … immolavit Iphigeniam Ci., huic (Marti) ea, quae bello ceperint, plerumque devovent C., si quis gnatam pro muta devovet agna H., devota victima H.

2. occ.
a) bogovom (zlasti podzemnim) kot spravni dar posvetiti (posvečevati), smrti posvetiti, za smrt določiti, žrtvovati: pro re publica, … legiones auxiliaque hostium mecum deis manibus Tellurique devoveo L., quos sacerdotes ad mortem devovissent L., devota vita (Deciorum) Ci., devota corpora (Deciorum) L.; pogosto refl. se devovere kot spravni dar zaobljubiti se, žrtvovati se, smrti posvetiti se: tanta religionis vis fuit, ut quidam imperatores etiam se ipsos dis immortalibus … pro re publica devoverent Ci., quorum (superorum) se devovet aris V., d. se pro populo Romano legionibusque L., se pro patria Sen. ph.; šalj. (z namigovanjem na požrtvovalno smrt Decijev): qui (P. Decius) maiorum exempla persequens pro alieno se aere devovit Ci. se je žrtvoval.
b) orožje (za umor) posvetiti: sica quibus sacris devota sit nescio Ci., d. capulam Petr.
c) pri podzemnih bogovih prekleti (preklinjati): postquam … audivit … sacerdotes a populo coactos, ut se devoverent N., d. natum suum, suas artes, scelerata arma O., spiritum meum Petr., se Q., ducem hostilibus diris Fl., ubi … se … diris per omnium sacerdotum religiones devotum cognovit Iust.
č) podzemnim bogovom zaklinjati, začarati, uročiti: te traiectis Aeaea venefica lanis devovet O., num te carminibus, num te pollentibus herbis devovit … anus? Tib.

3. pren.
a) koga ali kaj komu (čemu) kot žrtev izročiti (izročati), preda(ja)ti, nameniti (namenjati), pogubi da(ja)ti, prepustiti (prepuščati), smrti posvetiti (posvečevati), žrtvovati: animam hostibus Acc. fr., vobis (za vas) hanc animam devovi V., d. pro alicuius salute spiritum Val. Max., alteri vitam debet, alteri devovet Sen. rh.; pass.: Phoenissa pesti devota futurae V., devota morti pectora H., Andromeda devota monstris marinis Pr., devotis omnium capitibus Cu., arma devota focis Mart.
b) occ. refl. čemu povsem vda(ja)ti se, popolnoma posvetiti (posvečevati) se: se regibus S. fr., se amicitiae alicuius C., se gloriae Cu. — Od tod adj. pt. pf. dēvōtus 3, adv. -ē

1. preklet: arbos, sanguis H., periuria Cat., devotissima senectus Aug.

2. zaklet, začaran, uročen: nunc mea Thessalico languent devota veneno corpora O.

3. pren.
a) popolnoma vdan, močno privržen: Sen. ph., mulier vino devota Ph., devotae in externa proelia dextrae Lucan. takoj pripravljene na … , deditus alicui devotusque Iuv., scaenae d. Suet., devoto vobis animo Tiber. ap. Suet., an quisquam nobis devotior exstat? Cl., quibus rebus … devotissimos sibi … reddidit Suet., devotissimi rei publicae viri Vop., devote militare Cod. Th.; subst. dēvōtī -ōrum, m zvesto vdani možje, privrženci: cum DC devotis C.
b) vdan = bogu vdan, pobožen: deo, Christo Eccl., devota ieiunia Aus.; adv. dēvōtissimē: Eccl.
c) oblasti, zakonom vdan, pokoren: Cass.

Opomba: Sinkop. fut. II. dēvōrō (= dēvōverō): Acc. fr.

embrujar začarati, uročiti

enchant [inčá:nt] prehodni glagol
očarati; začarati

to be enchanted at s.th. (with s.o) biti očaran, navdušen nad čim (kom)

enchanter [ɑ̃šɑ̃te] verbe transitif očarati; začarati, uročiti; vzradostiti, razveseliti

s'enchanter de quelque chose zelo se veseliti, biti vesel česa

ensorceler [ɑ̃sɔrsəle] verbe transitif začarati, uročiti; figuré očarati, premamiti, zapeljati

entrance² [intrá:ns] prehodni glagol
prevze(ma)ti, očarati, začarati, hipnotizirati; navdušiti

envoûter [ɑ̃vute] verbe transitif začarati, uročiti; fascinirati; spraviti pod svoj vpliv

cette femme l'a envoûté ta ženska ga je začarala

escamoter [-te] verbe transitif spretno, rokohitrsko skriti; preslepiti; začarati; (skrivaj, zvijačno) spraviti stran; zmakniti, ukrasti; figuré hitro iti (quelque chose prek česa), obíti, izogniti se; aéronautique potegniti pristajalne naprave v letalo

escamoter quelque chose à quelqu'un (z zvijačo) dobiti, doseči kaj od koga
escamoter les difficultés obiti, izogniti se težavam
un voleur lui a escamoté son portefeuille tat mu je zmaknil listnico
escamoter une note au piano preskočiti, ne igrati note pri klavirju
escamoter un mot zelo hitro ali zelo tiho izgovoriti besedo (da je ne bi slišali)

fascinar očarati, začarati; slepiti, hipnotizirati

fasciner [-sine] verbe transitif

1. očarati, fascinirati, zaslepiti, o-, pre-mamiti, začarati, uročiti

2. opremiti s fašinami

fermecá fármec vt.

1. očarati

2. začarati

hechizar [z/c] začarati, uročiti

hex [heks]

1. samostalnik
pogovorno čar, čarovnica

2. prehodni glagol
začarati, očarati

to put the hex on začarati

incantare

A) v. tr. (pres. incanto)

1. čarati

2. pren. očarati, začarati:
incantare la fame pren. utešiti lakoto
incantare la nebbia pren. imeti hudirjevo srečo
incantare i serpenti ukrotiti kače (z glasbo)

3. zapeljati, zamakniti

B) ➞ incantarsi v. rifl. (pres. mi incanto)

1. zamakniti se; zastati:
incantarsi a guardare zagledati se

2. ustaviti, ustavljati se:
la macchina si è incantata stroj se je ustavil

in-canto -āre -āvī -ātum

I. intr. peti v ali na čem: saepiculae Ap. (= in saepiculā). —

II. trans.

1. magične besede (zagovor) izgovarjati, mrmrati, peti: carmen malum Tab. XII ap. Plin. (kjer je star. obl. incantassit = incantaverit).

2. meton.
a) s čarovnimi besedami (zagovorom) posvetiti: vincula H. vezi ljubezni.
b) začarati, preplašiti: Amm., incantata mulier Ap.

innamorare

A) v. tr. (pres. innamoro)

1. zbuditi, zbujati ljubezen

2. ekst. privlačiti, začarati, očarati

B) ➞ innamorarsi v. rifl. (pres. mi innamoro):
innamorarsi di zaljubiti se v (tudi ekst.)

ipnotizzare v. tr. (pres. ipnotizzo)

1. hipnotizirati

2. pren. začarati, uročiti