-
seghettato agg. nazobčan; zobčast
-
serrātus 3 (serra) žagast, zobčast kakor žaga, nazobč(k)an: dentes PLIN., folia PLIN., fistula PLIN. (nekakšen mlinček za žito), morsus (sc. anseris) PETR. Od tod subst.
1. serrātī -ōrum, m (sc. nummi) seráti, po robovih nazobčani srebrni denariji iz starejših časov rimske republike: T.
2. serrāta -ae, f (sc. herba) bot. nazobč(k)anka, zobatka, zobčarka: PLIN. (o rastl., imenovani chamaedrys).
-
zȕpčast -a -o
1. zobčast: zupčast list
2. z zobci: zupčast točak, kotač
-
зубча́стий прикм., zóbčast prid.
-
пилообразный žagast, zobčast
-
créneau [kreno] masculin strelna lina; zobčast nadzidek (na stolpih, utrdbah); marine odtočna cev
-
déchiqueture [-ktür] féminin zobčast zarez
-
dēnte m
1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik
2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti
3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen
4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti
5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra
6. geogr. gorski rogelj
7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
-
denticulus -ī, m (demin. dēns)
1. zobek: Ap., Pall.
2. pren.
a) arhit. zobčast okrasek na stebru: Vitr.
b) neko nazobčkano poljedelsko orodje: Pall. — Kot nom. propr. Denticulus -ī, m Dentikul, npr. Licinius Denticulus Licinij Dentikul: Ci.
-
dog-tooth [dɔ́gtu:ɵ] samostalnik
anatomija podočnjak
arhitektura zobčast okras
-
Zahnfortsatz, der, zobčast nastavek
-
nastav|ek moški spol (-ka …) tehnika der Ansatz, das Ansatzstück, (nasadek) der Aufsatz, (izbolklina) die Nase, der Stutzen, die Nocke, (dulček) die Tülle; odlagalni: die Auflage, Vorlage (za orodje Werkzeugauflage); (cevni Rohransatz, izpihovalni Blasstutzen, za mikrofotografijo Mikrofotoansatz, za usmerjanje Peilaufsatz, polnilni Füllansatz, strešni Dachaufsatz, zobčast Zahnfortsatz)
-
ragged [rǽgid] pridevnik (raggedly prislov)
raztrgan, razcapan; oguljen, izlizan; hrapav, raskav, grob, neraven, nepravilen; hripav; škrbast, nazobčan (rob); skuštran, sršav, sršat; nepopoln, pomanjkljiv, slabo dokončan, zanemarjen; brezzvezen (o stavku)
on the ragged edge figurativno na robu prepada
a ragged garden zanemarjen vrt
a ragged piece of work pomanjkljiv, skrpucan izdelek
ragged school šola za revne otroke, brezplačna šola
a ragged stone zobčast kamen
to ride s.o. ragged ameriško, sleng pestiti koga
-
rāmōsus 3 (rāmus)
1. poln vej, bogat z vejami, (mnogo)vejnat, vejast, vejevnat, vejevit, košat, razvejan, razvejèn (razvéjen), rogovilast, mnogozob, mnogodelen: arbor L., Lucr., cornua cervi V., Ph., domus Silvani Pr., radices Plin., folium ramosius Plin. zobčast, nazobčan, ramosior lappago Plin., curalium ramosissimum Plin.
2. pesn. metaf.: ramosa in compita Pers., nubila Lucr., hydra ramosa colubris natis e caede vejevita, ker so iz krvi vsake odsekanih ji glav zrasle mnoge kače.
-
ἔπαλξις, εως, ἡ (ἐπ-αλέξω) prsobran, predprsje, obrana, vrh zida, zobčast nadzidek.
-
θριγκός, ὁ ep. poet. gornji rob zida, okrajek, zobčast nadzidek, napustek na zidu; vrh δόμων.
-
κρή-δεμνον, τό [Et. κρη (iz κρᾱνο, κρασ-νο-, gl. κάρα) + δε-μν-ον, gl. δέω] ep. 1. ruta, povezača, peča, pajčolan. 2. zobčast nadzidek, vrh zida. 3. pokrov.