Franja

zemeljski plaz moški spol der Erdrutsch, Bergrutsch

zemeljski plaz stalna zveza
(naravni pojav) ▸ földcsuszamlás
Močno monsunsko deževje julija in avgusta povzroča občasne zemeljske plazove, ki lahko zaprejo cesto za več ur ali dni. ▸ Július és augusztus körül a súlyos monszunesők okoznak alkalmi földcsuszamlásokat, amelyek az utakat több órára vagy napra is elzárhatják.
Potres je sicer sprožil več zemeljskih plazov, ponekod je prekinjena oskrba z elektriko. ▸ A földrengés egyébként több földcsuszamlást okozott, helyenként az áramellátás is szünetel.

zemeljski plin moški spol das Erdgas
na zemeljski plin erdgasbefeuert
motor na zemeljski plin der Erdgasmotor
nahajališče zemeljskega plina das Erdgasvorkommen
pridobivanje zemeljskega plina die Erdgasförderung
kurjava z zemeljskim plinom die Erdgasfeuerung

zemeljski plin stalna zveza
(fosilno gorivo) ▸ földgáz

zemeljski tečaj ženski spol geografija der Erdpol
premikanje zemeljskih tečajev die Polwanderung

zemeljski vek moški spol das Erdzeitalter; novi: die Erdneuzeit, stari: das Erdaltertum

aetherius 3 (αἰϑέριος)

1. k zgornjemu ozračju spadajoč, podneben, etrski: Lucr., natura CI., sol, sidera, haustus V.

2. pesn.
a) nebeški: domus H., aurae, astra, plaga, semen V., sedes, arces O., equi O. sončnega boga, aqua O. dež, deževnica, ignes = sidera: Lucr., tudi = nebeško, sveto navdušenje: O.; umbrae Cat., pax Val. Fl. med bogovi, pater Mart., Stat.
b) v nebo kipeč: Olympus V., Mart., vertex Tib.
c) zračen: nimbi V., nubes Lucr., O., iter O. skozi zrak, po zraku.
č) k zgornjemu svetu spadajoč, zemeljski: vesci aurā aetheriā V. dihati, živeti, aetheriā frui luce Sil.

Opomba: Komp. aetherior (etherior): Iul. Val.

earth-born [ə́:ɵbɔ:n] pridevnik
na zemlji rojen; smrten; zemeljski; nizkega rodu

earthly [ə́:ɵli] pridevnik
zemeljski; posveten; telesen

pogovorno no earthly use prav za nobeno rabo
sleng not an earthly nobena možnost, brez upanja na uspeh
the earthly paradise raj na zemlji
he had nothing earthly nič na svetu ni imel

earthy [ə́:ɵi] pridevnik
prsten, zemeljski; hladen, surov; posveten

erdig zemeljski (erdige Säuerlinge zemeljske slatine); Schuhe usw.: poln zemlje, prsti

erdnah figurativ zemeljski

fleshy [fléši] pridevnik
mesnat, masten; zemeljski; smrten

irdisch zemeljski, pozemeljski

mondano

A) agg.

1. zemeljski; tuzemski:
felicità mondana tuzemska sreča

2. monden, svetovljanski:
vita mondana mondeno življenje

B) m (f -na) svetovljan, svetovljanka

mortal¹ [mɔ:tl] pridevnik (mortally prislov)
smrten, umrljiv; smrtonosen, smrtno nevaren (to)
ogorčen, neizprosen, smrtni (sovražnik); človeški, zemeljski, minljiv
pogovorno dolgočasen
pogovorno strašanski, silen

mortal hour smrtna ura
pogovorno for two mortal hours dve neznosno dolgi uri
mortal sin smrtni greh
mortal power človeška moč
pogovorno by no mortal means človeku nemogoče
pogovorno of no mortal use popolnoma nekoristno
pogovorno in a mortal hurry v silni naglici

mortālis -e, adv. mortāliter (mors)

I. pass.

1. umrljiv, smrten, smrti podvržen, smrti zapisan (naspr. immortālis): omne animal esse mortale Ci., animi sunt in corporibus mortalibus Ci., quid in iis mortale et caducum, quid divinum aeternumque sit Ci.; subst. mortālis -is, m smrtnik, človek: Enn., Varr., T. idr., turpe deum mortali cedere O., defendo multos mortales Ci., dux atque imperator vitae mortalium animus est S.; mortāle -is, n smrtno, umrljivo: mortale immortali propinquare non potest Lact.; metaf. minljiv, nekaj časa trajajoč, začasen, nestalen, nestanoviten: leges mortales, ut ita dicam, et mutabiles L., quidquid mortale creamus Ci., amicitiae immortales, mortales inimicitiae esse debent L., mortales inimicitias, sempiternas amicitias habere Ci., simulacra T. razpadljivi, deus (o govorniku) Q.

2. smrten = smrtnikov, človeški, zemeljski, pozemeljski, tuzemeljski: Plin., condicio vitae Ci., sors, facta O., proelium Aeneae ultimum mortalium (zemeljskih) operum fuit L., mucro V., vulnus V. od človeške roke (zadana), quando mortaliter vivunt, cum morte confligunt Aug.; subst. mortāle -is, n človeško, umrljivo, zemeljsko: nec mortale sonans V., ultra mortale tumens Amm.; pogosto pl. mortālia -ium, n človeške (pozemeljske) stvari, človeška (pozemeljska) dejanja, človeška beda, človeška usoda, človeško trpljenje: T., Q., mentem mortalia tangunt V. —

II. act. smrtonosen, smrten: Cypr.

mundiālis -e, adv. mundiāliter (mundus2) posveten, (po)zemeljski: Eccl.

pământésc -eáscă (-éşti) adj. zemeljski

planétaire [-netɛr] adjectif planeten; Zemeljski, svetoven

système planétaire planetni sestav